Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni?
SOGOVORNIKI:
Genetik dr. Radovan Komelj
Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič
Sintezni biolog dr. Roman Jerala
Filozof Igor Pribac
Na Kitajskem sta se rodila gensko modificirana otroka. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na te poskuse nismo ustrezno regulatorno pripravljeni?
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. To je potrdil tudi strokovnjak na področju genetike dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
“V znanstveni srenji velja zapoved, da je na embrionalnih celicah dovoljeno izvajati poskuse le do starosti od 10 do 14 dni, če nacionalna zakonodaja to dovoljuje. Nikakor pa se tak zarodek ne sme uporabiti za reprodukcijo človeka.”
A kitajski znanstvenik He Jiankui se ni ustavil tu. Embrionalne celice, nad katerimi je bdel, so rasle, se podvojevale. Dnevi so tekli, tekli so tedni, tekli so meseci … preteklo je dovolj časa, da sta v maternici dozoreli dvojčici. In se rodili. Odzivi strokovne javnosti so temu primerno negativni, zgroženi, dejanje kitajskega znanstvenika so poimenovali kar “pošastni eksperiment“. Slovenski endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete v Ljubljani:
“Najprej je to veliko negativno presenečenje, čeprav vemo, da se marsikaj dogaja. Gre za etiko, a gre tudi za to, da se dela poskuse na ljudeh brez ustreznih predhodnih preiskav. Crispr še zdaleč ni dovolj preizkušena tehnika, da bi jo lahko uporabljali na ljudeh, izkazalo se je, da ni tako natančna, kot se jo je opevalo.”
“Ta novica je bila izjemno velik pretres. Veliko se je govorilo o spreminjaju človeškega genoma: pred leti so Kitajci dvignili veliko prahu, ko so spremenili zarodne celice, potem so to storili še v Veliki Britaniji. Pričakovali smo, da bo prišlo do tega, strinjali smo se, da to ima potencial. A kljub temu smo tudi menili, da zadeva še ni tako natančna, saj lahko ogrozi zdravje človeka,” je povedal sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Potrdil je, da je tehnika Crispr trenutno dosegljiva več deset, če ne več sto laboratorijem o svetu. Tako imenovane revolucionarne genske škarje, s katerimi lahko na poljubnem mestu hitro, natančno in učinkovito spreminjajo genski zapis v celici, je revija Science leta 2015 razglasila za glavno odkritje leta. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da tehnologija ni vsemogočna, da vendarle ima temne lise.
“To je Pandorina skrinjica, ki se je odprla na stežaj in grozi z neslutenimimi posledicami. Posledice tega dogodka bodo morda ogromne v prihodnjih generacijah. Najbolj sporno je, da bo sprememba zapisa dedna.” – Filozof dr. Igor Pribac.
Filozof Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani tako opozarja, da se bodo sprožene spremembe zdaj lahko prenašale iz generacije v generacijo, se množile in mešale z genskimi zapisi drugih ljudi. “V tem trenutku ne more nihče z gotovostjo napovedati, kakšni bodo učinki tega posega. Ta znanstvenik upa, da bo dosegel želeno posledico, skoraj gotovo pa je, da bo poleg želene posledice dosegel mnogo neželenih posledic. Te so misterij in so lahko zelo usodne za tiste, ki bodo njihovi nosilci, ali tiste, ki prihajajo v stik z njimi.”
V tovrstnih primerih se zdi, kot da bi se ravnali po pristopu “cilj opravičuje sredstva”? Je lahko gensko izboljšan posameznik dovoljšen cilj? “Ta pristop nikoli ni bil razglašen za etičnega, vsaj ne, če pred tem ne definiramo cilja kot etičnega. Naša civilizacija sodobne demokratične liberalne družbe to idejo zavrača in trdi, da je dopusten samo tisti cilj, ki kot svoje sredstvo spoštuje tudi človekove individualne pravice.”
Kitajske oblasti so nad spornim dejanjem sprožile preiskavo in Heju odvzele licenco. Iz tamkajšnje Nacionalne zdravstvene organizacije so sporočili, da so nad novico zelo zaskrbljeni in da so nemudoma začeli preiskavo. Dejanje, ki ga je opisal He, predstavlja po njihovem mnenju hudo kršitev njihove zakonodaje, predpisov in etičnih standardov.”
V ponedeljek se je odzvala tudi Svetovna zdravstevna organizacija in med drugim sporočila, da je oblikovala ekipo strokovnjakov, ki bo na podlagi etičnih in varnostnih meril zasnovala natančne smernice in standarde za tovrstne poskuse, ki lahko nosijo resne posledice. Kako smo sicer globalno regulatorno opremljeni za tovrstne primere? Smernice sta oblikovala Svet Evrope in organizacije OECD, temeljijo na Oviedski deklaraciji, ki pa je še zdaleč niso podpisale vse države sveta. Vsem tem smernicam vsaka po svoje sledijo nacionalne zakonodaje. Ene bolj, druge manj, toda a je to dovolj?
“Tudi če bi imeli enotno politiko, to še ne bi pomenilo, da se to ne bi moglo zgoditi. Tak dogodek je bil na pomolu že dlje časa. Nimamo garancije, da se ni zgodil že kdaj prej, le objavljen ni bil. Manj nečimrn znanstvenik pa je to naredil le za denar in ostal anonimen, kot tudi bitja, ki jih je na tak način ustvaril.”
V Sloveniji etični organi po mnenju Igorja Pribca še niso polnokrvno zaživeli, to se opazi tudi po tem, koliko sredstev država nameni za to, opozarja. Kritičen je do komisije za medicinsko etiko, ki po njegovem mnenju svojega dela ne opravlja dobro. Najmanj, kar trenutno potrebujemo, je preveč zadržana in konzervativna država, meni tudi Radovan Komel.
“Nisem za to, da se nekaj prepove, sem za to, da se o tem čim širše pogovarjamo. Glavno besedo mora imeti znanost, ne smemo zavajati ljudi. Javno razpravo mora voditi nekdo, ki o tem nekaj ve, enakopravno pravico do sodelovanja v njej pa imajo vsi. Le na tak način se lahko oblikujejo dobre rešitve.”
Treba se je zavedati realnosti, v kateri živimo in o kateri bomo morali jutri tudi odločati, opozarjajo sogovorniki. Družba mora postati bolje seznanjena, to pa bomo dosegli le z živahnimi in ustrezno vodenimi javnimi razpravami ter učinkovitejšim delovanjem za to pristojnih teles.
Področje genetike zadnja leta skokovito napreduje. V zgolj zadnjih letih se je zgodilo nekaj ključnih premikov naprej. Če hipotetično predpostavimo, da bi to sodobno tehnologijo uporabljal nekdo, ki se ne meni za etične pomisleke in regulatorne predpise. Ta nekdo bi imel na voljo dovolj denarja, ustrezno raziskovalno okolje in ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v poskusih. Lahko sklepamo, da se tovrstni poskusi na ljudeh v svetu že vršijo?
Smo na pragu tega. Moramo pa vedeti, da so nekatere lastnosti, gledano z genetskega vidika, enaostavne, večina pa je poligenskih. – Radovan Komel
Katere pa so te lastnosti, ki so odvisne od manjšega števila genov? “Barva oči, barva las,” je pojasnil Komel. Težje dosegljive bi bile po njegovem spremembe inteligenčnega količnika ali pa gensko zdravljenje zapletenih bolezni. “To je trenutno večji zalogaj, ne bo pa to dolgo trajalo.”
Eden od glavnih problemov je: kje je meja? Če bo izboljševanje človeka dovoljeno, se odpira polje evgenike, ki je pot v pekel. – Roman Jerala
Jerala je dodal, da bi bilo “tovrstne pristope po dozdajšnjih razpravah dovoljeno uporabljati le za odpravljanje okvar, ki vodijo v hude bolezni, kot je na primer Hutingtonova bolezen.”
Igor Pribac pa je ob tem tudi opozoril na možnost nastanka dveh skupin ljudi. “Izkazalo se bo, da bodo sposobnosti in kompetence teh dveh skupin različne, prva bo prosperirala in druga hirala. To bo ustvarilo družbo neenakih možnosti, družbo, ki je nepravična. S tem se bo porušila ideja moralne enakosti, ki jo danes gojimo z idejo človekovih pravic. Radovan Komel ob tem stavi na racionalnost družbe: Tudi če bi si hoteli bogati ljudje privoščiti take stvari in bi do tega prihajalo, bodo družbe odreagirale, če bi tak pojav postal bolj množičen. Družbe odreagirajo in dajo ustrezne uzde konju, ki preveč galopira.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni?
SOGOVORNIKI:
Genetik dr. Radovan Komelj
Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič
Sintezni biolog dr. Roman Jerala
Filozof Igor Pribac
Na Kitajskem sta se rodila gensko modificirana otroka. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na te poskuse nismo ustrezno regulatorno pripravljeni?
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. To je potrdil tudi strokovnjak na področju genetike dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
“V znanstveni srenji velja zapoved, da je na embrionalnih celicah dovoljeno izvajati poskuse le do starosti od 10 do 14 dni, če nacionalna zakonodaja to dovoljuje. Nikakor pa se tak zarodek ne sme uporabiti za reprodukcijo človeka.”
A kitajski znanstvenik He Jiankui se ni ustavil tu. Embrionalne celice, nad katerimi je bdel, so rasle, se podvojevale. Dnevi so tekli, tekli so tedni, tekli so meseci … preteklo je dovolj časa, da sta v maternici dozoreli dvojčici. In se rodili. Odzivi strokovne javnosti so temu primerno negativni, zgroženi, dejanje kitajskega znanstvenika so poimenovali kar “pošastni eksperiment“. Slovenski endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete v Ljubljani:
“Najprej je to veliko negativno presenečenje, čeprav vemo, da se marsikaj dogaja. Gre za etiko, a gre tudi za to, da se dela poskuse na ljudeh brez ustreznih predhodnih preiskav. Crispr še zdaleč ni dovolj preizkušena tehnika, da bi jo lahko uporabljali na ljudeh, izkazalo se je, da ni tako natančna, kot se jo je opevalo.”
“Ta novica je bila izjemno velik pretres. Veliko se je govorilo o spreminjaju človeškega genoma: pred leti so Kitajci dvignili veliko prahu, ko so spremenili zarodne celice, potem so to storili še v Veliki Britaniji. Pričakovali smo, da bo prišlo do tega, strinjali smo se, da to ima potencial. A kljub temu smo tudi menili, da zadeva še ni tako natančna, saj lahko ogrozi zdravje človeka,” je povedal sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Potrdil je, da je tehnika Crispr trenutno dosegljiva več deset, če ne več sto laboratorijem o svetu. Tako imenovane revolucionarne genske škarje, s katerimi lahko na poljubnem mestu hitro, natančno in učinkovito spreminjajo genski zapis v celici, je revija Science leta 2015 razglasila za glavno odkritje leta. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da tehnologija ni vsemogočna, da vendarle ima temne lise.
“To je Pandorina skrinjica, ki se je odprla na stežaj in grozi z neslutenimimi posledicami. Posledice tega dogodka bodo morda ogromne v prihodnjih generacijah. Najbolj sporno je, da bo sprememba zapisa dedna.” – Filozof dr. Igor Pribac.
Filozof Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani tako opozarja, da se bodo sprožene spremembe zdaj lahko prenašale iz generacije v generacijo, se množile in mešale z genskimi zapisi drugih ljudi. “V tem trenutku ne more nihče z gotovostjo napovedati, kakšni bodo učinki tega posega. Ta znanstvenik upa, da bo dosegel želeno posledico, skoraj gotovo pa je, da bo poleg želene posledice dosegel mnogo neželenih posledic. Te so misterij in so lahko zelo usodne za tiste, ki bodo njihovi nosilci, ali tiste, ki prihajajo v stik z njimi.”
V tovrstnih primerih se zdi, kot da bi se ravnali po pristopu “cilj opravičuje sredstva”? Je lahko gensko izboljšan posameznik dovoljšen cilj? “Ta pristop nikoli ni bil razglašen za etičnega, vsaj ne, če pred tem ne definiramo cilja kot etičnega. Naša civilizacija sodobne demokratične liberalne družbe to idejo zavrača in trdi, da je dopusten samo tisti cilj, ki kot svoje sredstvo spoštuje tudi človekove individualne pravice.”
Kitajske oblasti so nad spornim dejanjem sprožile preiskavo in Heju odvzele licenco. Iz tamkajšnje Nacionalne zdravstvene organizacije so sporočili, da so nad novico zelo zaskrbljeni in da so nemudoma začeli preiskavo. Dejanje, ki ga je opisal He, predstavlja po njihovem mnenju hudo kršitev njihove zakonodaje, predpisov in etičnih standardov.”
V ponedeljek se je odzvala tudi Svetovna zdravstevna organizacija in med drugim sporočila, da je oblikovala ekipo strokovnjakov, ki bo na podlagi etičnih in varnostnih meril zasnovala natančne smernice in standarde za tovrstne poskuse, ki lahko nosijo resne posledice. Kako smo sicer globalno regulatorno opremljeni za tovrstne primere? Smernice sta oblikovala Svet Evrope in organizacije OECD, temeljijo na Oviedski deklaraciji, ki pa je še zdaleč niso podpisale vse države sveta. Vsem tem smernicam vsaka po svoje sledijo nacionalne zakonodaje. Ene bolj, druge manj, toda a je to dovolj?
“Tudi če bi imeli enotno politiko, to še ne bi pomenilo, da se to ne bi moglo zgoditi. Tak dogodek je bil na pomolu že dlje časa. Nimamo garancije, da se ni zgodil že kdaj prej, le objavljen ni bil. Manj nečimrn znanstvenik pa je to naredil le za denar in ostal anonimen, kot tudi bitja, ki jih je na tak način ustvaril.”
V Sloveniji etični organi po mnenju Igorja Pribca še niso polnokrvno zaživeli, to se opazi tudi po tem, koliko sredstev država nameni za to, opozarja. Kritičen je do komisije za medicinsko etiko, ki po njegovem mnenju svojega dela ne opravlja dobro. Najmanj, kar trenutno potrebujemo, je preveč zadržana in konzervativna država, meni tudi Radovan Komel.
“Nisem za to, da se nekaj prepove, sem za to, da se o tem čim širše pogovarjamo. Glavno besedo mora imeti znanost, ne smemo zavajati ljudi. Javno razpravo mora voditi nekdo, ki o tem nekaj ve, enakopravno pravico do sodelovanja v njej pa imajo vsi. Le na tak način se lahko oblikujejo dobre rešitve.”
Treba se je zavedati realnosti, v kateri živimo in o kateri bomo morali jutri tudi odločati, opozarjajo sogovorniki. Družba mora postati bolje seznanjena, to pa bomo dosegli le z živahnimi in ustrezno vodenimi javnimi razpravami ter učinkovitejšim delovanjem za to pristojnih teles.
Področje genetike zadnja leta skokovito napreduje. V zgolj zadnjih letih se je zgodilo nekaj ključnih premikov naprej. Če hipotetično predpostavimo, da bi to sodobno tehnologijo uporabljal nekdo, ki se ne meni za etične pomisleke in regulatorne predpise. Ta nekdo bi imel na voljo dovolj denarja, ustrezno raziskovalno okolje in ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v poskusih. Lahko sklepamo, da se tovrstni poskusi na ljudeh v svetu že vršijo?
Smo na pragu tega. Moramo pa vedeti, da so nekatere lastnosti, gledano z genetskega vidika, enaostavne, večina pa je poligenskih. – Radovan Komel
Katere pa so te lastnosti, ki so odvisne od manjšega števila genov? “Barva oči, barva las,” je pojasnil Komel. Težje dosegljive bi bile po njegovem spremembe inteligenčnega količnika ali pa gensko zdravljenje zapletenih bolezni. “To je trenutno večji zalogaj, ne bo pa to dolgo trajalo.”
Eden od glavnih problemov je: kje je meja? Če bo izboljševanje človeka dovoljeno, se odpira polje evgenike, ki je pot v pekel. – Roman Jerala
Jerala je dodal, da bi bilo “tovrstne pristope po dozdajšnjih razpravah dovoljeno uporabljati le za odpravljanje okvar, ki vodijo v hude bolezni, kot je na primer Hutingtonova bolezen.”
Igor Pribac pa je ob tem tudi opozoril na možnost nastanka dveh skupin ljudi. “Izkazalo se bo, da bodo sposobnosti in kompetence teh dveh skupin različne, prva bo prosperirala in druga hirala. To bo ustvarilo družbo neenakih možnosti, družbo, ki je nepravična. S tem se bo porušila ideja moralne enakosti, ki jo danes gojimo z idejo človekovih pravic. Radovan Komel ob tem stavi na racionalnost družbe: Tudi če bi si hoteli bogati ljudje privoščiti take stvari in bi do tega prihajalo, bodo družbe odreagirale, če bi tak pojav postal bolj množičen. Družbe odreagirajo in dajo ustrezne uzde konju, ki preveč galopira.”
V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.
Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.
Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!
Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.
Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.
Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.
V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje
11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek
Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.
Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.
V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.
Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.
Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Neveljaven email naslov