Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pandorina skrinjica je odprta

04.12.2018

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac

Na Kitajskem sta se rodila gensko modificirana otroka. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na te poskuse nismo ustrezno regulatorno pripravljeni?

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. To je potrdil tudi strokovnjak na področju genetike dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Prvi pomislek: Varnost

“V znanstveni srenji velja zapoved, da je na embrionalnih celicah dovoljeno izvajati poskuse le do starosti od 10 do 14 dni, če nacionalna zakonodaja to dovoljuje. Nikakor pa se tak zarodek ne sme uporabiti za reprodukcijo človeka.”

A kitajski znanstvenik He Jiankui se ni ustavil tu. Embrionalne celice, nad katerimi je bdel, so rasle, se podvojevale. Dnevi so tekli, tekli so tedni, tekli so meseci … preteklo je dovolj časa, da sta v maternici dozoreli dvojčici. In se rodili. Odzivi strokovne javnosti so temu primerno negativni, zgroženi, dejanje kitajskega znanstvenika so poimenovali kar “pošastni eksperiment“. Slovenski endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete v Ljubljani: 

“Najprej je to veliko negativno presenečenje, čeprav vemo, da se marsikaj dogaja. Gre za etiko, a gre tudi za to, da se dela poskuse na ljudeh brez ustreznih predhodnih preiskav. Crispr še zdaleč ni dovolj preizkušena tehnika, da bi jo lahko uporabljali na ljudeh, izkazalo se je, da ni tako natančna, kot se jo je opevalo.”

“Ta novica je bila izjemno velik pretres. Veliko se je govorilo o spreminjaju človeškega genoma: pred leti so Kitajci dvignili veliko prahu, ko so spremenili zarodne celice, potem so to storili še v Veliki Britaniji. Pričakovali smo, da bo prišlo do tega, strinjali smo se, da to ima potencial. A kljub temu smo tudi menili, da zadeva še ni tako natančna, saj lahko ogrozi zdravje človeka,” je povedal sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Potrdil je, da je tehnika Crispr trenutno dosegljiva več deset, če ne več sto laboratorijem o svetu. Tako imenovane revolucionarne genske škarje, s katerimi lahko na poljubnem mestu hitro, natančno in učinkovito spreminjajo genski zapis v celici, je revija Science leta 2015 razglasila za glavno odkritje leta. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da tehnologija ni vsemogočna, da vendarle ima temne lise.

Drugi pomislek: Dednost

“To je Pandorina skrinjica, ki se je odprla na stežaj in grozi z neslutenimimi posledicami. Posledice tega dogodka bodo morda ogromne v prihodnjih generacijah. Najbolj sporno je, da bo sprememba zapisa dedna.” – Filozof dr. Igor Pribac.

Filozof Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani tako opozarja, da se bodo sprožene spremembe zdaj lahko prenašale iz generacije v generacijo, se množile in mešale z genskimi zapisi drugih ljudi. “V tem trenutku ne more nihče z gotovostjo napovedati, kakšni bodo učinki tega posega. Ta znanstvenik upa, da bo dosegel želeno posledico, skoraj gotovo pa je, da bo poleg želene posledice dosegel mnogo neželenih posledic. Te so misterij in so lahko zelo usodne za tiste, ki bodo njihovi nosilci, ali tiste, ki prihajajo v stik z njimi.”

V tovrstnih primerih se zdi, kot da bi se ravnali po pristopu “cilj opravičuje sredstva”? Je lahko gensko izboljšan posameznik dovoljšen cilj? “Ta pristop nikoli ni bil razglašen za etičnega, vsaj ne, če pred tem ne definiramo cilja kot etičnega. Naša civilizacija sodobne demokratične liberalne družbe to idejo zavrača in trdi, da je dopusten samo tisti cilj, ki kot svoje sredstvo spoštuje tudi človekove individualne pravice.”

Tretji pomislek: Regulacije

Kitajske oblasti so nad spornim dejanjem sprožile preiskavo in Heju odvzele licenco. Iz tamkajšnje Nacionalne zdravstvene organizacije so sporočili, da so nad novico zelo zaskrbljeni in da so nemudoma začeli preiskavo. Dejanje, ki ga je opisal He, predstavlja po njihovem mnenju hudo kršitev njihove zakonodaje, predpisov in etičnih standardov.”

V ponedeljek se je odzvala tudi Svetovna zdravstevna organizacija in med drugim sporočila, da je oblikovala ekipo strokovnjakov, ki bo na podlagi etičnih in varnostnih meril zasnovala natančne smernice in standarde za tovrstne poskuse, ki lahko nosijo resne posledice. Kako smo sicer globalno regulatorno opremljeni za tovrstne primere? Smernice sta oblikovala Svet Evrope in organizacije OECD, temeljijo na Oviedski deklaraciji, ki pa je še zdaleč niso podpisale vse države sveta. Vsem tem smernicam vsaka po svoje sledijo nacionalne zakonodaje. Ene bolj, druge manj, toda a je to dovolj?  

Tudi če bi imeli enotno politiko, to še ne bi pomenilo, da se to ne bi moglo zgoditi. Tak dogodek je bil na pomolu že dlje časa. Nimamo garancije, da se ni zgodil že kdaj prej, le objavljen ni bil. Manj nečimrn znanstvenik pa je to naredil le za denar in ostal anonimen, kot tudi bitja, ki jih je na tak način ustvaril.”

V Sloveniji etični organi po mnenju Igorja Pribca še niso polnokrvno zaživeli, to se opazi tudi po tem, koliko sredstev država nameni za to, opozarja. Kritičen je do komisije za medicinsko etiko, ki po njegovem mnenju svojega dela ne opravlja dobro. Najmanj, kar trenutno potrebujemo, je preveč zadržana in konzervativna država, meni tudi Radovan Komel.

Nisem za to, da se nekaj prepove, sem za to, da se o tem čim širše pogovarjamo. Glavno besedo mora imeti znanost, ne smemo zavajati ljudi. Javno razpravo mora voditi nekdo, ki o tem nekaj ve, enakopravno pravico do sodelovanja v njej pa imajo vsi. Le na tak način se lahko oblikujejo dobre rešitve.”

Treba se je zavedati realnosti, v kateri živimo in o kateri bomo morali jutri tudi odločati, opozarjajo sogovorniki. Družba mora postati bolje seznanjena, to pa bomo dosegli le z živahnimi in ustrezno vodenimi javnimi razpravami ter učinkovitejšim delovanjem za to pristojnih teles.

Četrti pomislek: Krasni novi svet

Področje genetike zadnja leta skokovito napreduje. V zgolj zadnjih letih se je zgodilo nekaj ključnih premikov naprej. Če hipotetično predpostavimo, da bi to sodobno tehnologijo uporabljal nekdo, ki se ne meni za etične pomisleke in regulatorne predpise. Ta nekdo bi imel na voljo dovolj denarja, ustrezno raziskovalno okolje in ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v poskusih. Lahko sklepamo, da se tovrstni poskusi na ljudeh v svetu že vršijo?

Smo na pragu tega. Moramo pa vedeti, da so nekatere lastnosti, gledano z genetskega vidika, enaostavne, večina pa je poligenskih.Radovan Komel

Katere pa so te lastnosti, ki so odvisne od manjšega števila genov? “Barva oči, barva las,” je pojasnil Komel. Težje dosegljive bi bile po njegovem spremembe inteligenčnega količnika ali pa gensko zdravljenje zapletenih bolezni. “To je trenutno večji zalogaj, ne bo pa to dolgo trajalo.

Eden od glavnih problemov je: kje je meja? Če bo izboljševanje človeka dovoljeno, se odpira polje evgenike, ki je pot v pekel. – Roman Jerala

Jerala je dodal, da bi bilo “tovrstne pristope po dozdajšnjih razpravah dovoljeno uporabljati le za odpravljanje okvar, ki vodijo v hude bolezni, kot je na primer Hutingtonova bolezen.”

Igor Pribac pa je ob tem tudi opozoril na možnost nastanka dveh skupin ljudi. “Izkazalo se bo, da bodo sposobnosti in kompetence teh dveh skupin različne, prva bo prosperirala in druga hirala. To bo ustvarilo družbo neenakih možnosti, družbo, ki je nepravična. S tem se bo porušila ideja moralne enakosti, ki jo danes gojimo z idejo človekovih pravic. Radovan Komel ob tem stavi na racionalnost družbe: Tudi če bi si hoteli bogati ljudje privoščiti take stvari in bi do tega prihajalo, bodo družbe odreagirale, če bi tak pojav postal bolj množičen. Družbe odreagirajo in dajo ustrezne uzde konju, ki preveč galopira.”


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Pandorina skrinjica je odprta

04.12.2018

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac

Na Kitajskem sta se rodila gensko modificirana otroka. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na te poskuse nismo ustrezno regulatorno pripravljeni?

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. To je potrdil tudi strokovnjak na področju genetike dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Prvi pomislek: Varnost

“V znanstveni srenji velja zapoved, da je na embrionalnih celicah dovoljeno izvajati poskuse le do starosti od 10 do 14 dni, če nacionalna zakonodaja to dovoljuje. Nikakor pa se tak zarodek ne sme uporabiti za reprodukcijo človeka.”

A kitajski znanstvenik He Jiankui se ni ustavil tu. Embrionalne celice, nad katerimi je bdel, so rasle, se podvojevale. Dnevi so tekli, tekli so tedni, tekli so meseci … preteklo je dovolj časa, da sta v maternici dozoreli dvojčici. In se rodili. Odzivi strokovne javnosti so temu primerno negativni, zgroženi, dejanje kitajskega znanstvenika so poimenovali kar “pošastni eksperiment“. Slovenski endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete v Ljubljani: 

“Najprej je to veliko negativno presenečenje, čeprav vemo, da se marsikaj dogaja. Gre za etiko, a gre tudi za to, da se dela poskuse na ljudeh brez ustreznih predhodnih preiskav. Crispr še zdaleč ni dovolj preizkušena tehnika, da bi jo lahko uporabljali na ljudeh, izkazalo se je, da ni tako natančna, kot se jo je opevalo.”

“Ta novica je bila izjemno velik pretres. Veliko se je govorilo o spreminjaju človeškega genoma: pred leti so Kitajci dvignili veliko prahu, ko so spremenili zarodne celice, potem so to storili še v Veliki Britaniji. Pričakovali smo, da bo prišlo do tega, strinjali smo se, da to ima potencial. A kljub temu smo tudi menili, da zadeva še ni tako natančna, saj lahko ogrozi zdravje človeka,” je povedal sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Potrdil je, da je tehnika Crispr trenutno dosegljiva več deset, če ne več sto laboratorijem o svetu. Tako imenovane revolucionarne genske škarje, s katerimi lahko na poljubnem mestu hitro, natančno in učinkovito spreminjajo genski zapis v celici, je revija Science leta 2015 razglasila za glavno odkritje leta. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da tehnologija ni vsemogočna, da vendarle ima temne lise.

Drugi pomislek: Dednost

“To je Pandorina skrinjica, ki se je odprla na stežaj in grozi z neslutenimimi posledicami. Posledice tega dogodka bodo morda ogromne v prihodnjih generacijah. Najbolj sporno je, da bo sprememba zapisa dedna.” – Filozof dr. Igor Pribac.

Filozof Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani tako opozarja, da se bodo sprožene spremembe zdaj lahko prenašale iz generacije v generacijo, se množile in mešale z genskimi zapisi drugih ljudi. “V tem trenutku ne more nihče z gotovostjo napovedati, kakšni bodo učinki tega posega. Ta znanstvenik upa, da bo dosegel želeno posledico, skoraj gotovo pa je, da bo poleg želene posledice dosegel mnogo neželenih posledic. Te so misterij in so lahko zelo usodne za tiste, ki bodo njihovi nosilci, ali tiste, ki prihajajo v stik z njimi.”

V tovrstnih primerih se zdi, kot da bi se ravnali po pristopu “cilj opravičuje sredstva”? Je lahko gensko izboljšan posameznik dovoljšen cilj? “Ta pristop nikoli ni bil razglašen za etičnega, vsaj ne, če pred tem ne definiramo cilja kot etičnega. Naša civilizacija sodobne demokratične liberalne družbe to idejo zavrača in trdi, da je dopusten samo tisti cilj, ki kot svoje sredstvo spoštuje tudi človekove individualne pravice.”

Tretji pomislek: Regulacije

Kitajske oblasti so nad spornim dejanjem sprožile preiskavo in Heju odvzele licenco. Iz tamkajšnje Nacionalne zdravstvene organizacije so sporočili, da so nad novico zelo zaskrbljeni in da so nemudoma začeli preiskavo. Dejanje, ki ga je opisal He, predstavlja po njihovem mnenju hudo kršitev njihove zakonodaje, predpisov in etičnih standardov.”

V ponedeljek se je odzvala tudi Svetovna zdravstevna organizacija in med drugim sporočila, da je oblikovala ekipo strokovnjakov, ki bo na podlagi etičnih in varnostnih meril zasnovala natančne smernice in standarde za tovrstne poskuse, ki lahko nosijo resne posledice. Kako smo sicer globalno regulatorno opremljeni za tovrstne primere? Smernice sta oblikovala Svet Evrope in organizacije OECD, temeljijo na Oviedski deklaraciji, ki pa je še zdaleč niso podpisale vse države sveta. Vsem tem smernicam vsaka po svoje sledijo nacionalne zakonodaje. Ene bolj, druge manj, toda a je to dovolj?  

Tudi če bi imeli enotno politiko, to še ne bi pomenilo, da se to ne bi moglo zgoditi. Tak dogodek je bil na pomolu že dlje časa. Nimamo garancije, da se ni zgodil že kdaj prej, le objavljen ni bil. Manj nečimrn znanstvenik pa je to naredil le za denar in ostal anonimen, kot tudi bitja, ki jih je na tak način ustvaril.”

V Sloveniji etični organi po mnenju Igorja Pribca še niso polnokrvno zaživeli, to se opazi tudi po tem, koliko sredstev država nameni za to, opozarja. Kritičen je do komisije za medicinsko etiko, ki po njegovem mnenju svojega dela ne opravlja dobro. Najmanj, kar trenutno potrebujemo, je preveč zadržana in konzervativna država, meni tudi Radovan Komel.

Nisem za to, da se nekaj prepove, sem za to, da se o tem čim širše pogovarjamo. Glavno besedo mora imeti znanost, ne smemo zavajati ljudi. Javno razpravo mora voditi nekdo, ki o tem nekaj ve, enakopravno pravico do sodelovanja v njej pa imajo vsi. Le na tak način se lahko oblikujejo dobre rešitve.”

Treba se je zavedati realnosti, v kateri živimo in o kateri bomo morali jutri tudi odločati, opozarjajo sogovorniki. Družba mora postati bolje seznanjena, to pa bomo dosegli le z živahnimi in ustrezno vodenimi javnimi razpravami ter učinkovitejšim delovanjem za to pristojnih teles.

Četrti pomislek: Krasni novi svet

Področje genetike zadnja leta skokovito napreduje. V zgolj zadnjih letih se je zgodilo nekaj ključnih premikov naprej. Če hipotetično predpostavimo, da bi to sodobno tehnologijo uporabljal nekdo, ki se ne meni za etične pomisleke in regulatorne predpise. Ta nekdo bi imel na voljo dovolj denarja, ustrezno raziskovalno okolje in ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v poskusih. Lahko sklepamo, da se tovrstni poskusi na ljudeh v svetu že vršijo?

Smo na pragu tega. Moramo pa vedeti, da so nekatere lastnosti, gledano z genetskega vidika, enaostavne, večina pa je poligenskih.Radovan Komel

Katere pa so te lastnosti, ki so odvisne od manjšega števila genov? “Barva oči, barva las,” je pojasnil Komel. Težje dosegljive bi bile po njegovem spremembe inteligenčnega količnika ali pa gensko zdravljenje zapletenih bolezni. “To je trenutno večji zalogaj, ne bo pa to dolgo trajalo.

Eden od glavnih problemov je: kje je meja? Če bo izboljševanje človeka dovoljeno, se odpira polje evgenike, ki je pot v pekel. – Roman Jerala

Jerala je dodal, da bi bilo “tovrstne pristope po dozdajšnjih razpravah dovoljeno uporabljati le za odpravljanje okvar, ki vodijo v hude bolezni, kot je na primer Hutingtonova bolezen.”

Igor Pribac pa je ob tem tudi opozoril na možnost nastanka dveh skupin ljudi. “Izkazalo se bo, da bodo sposobnosti in kompetence teh dveh skupin različne, prva bo prosperirala in druga hirala. To bo ustvarilo družbo neenakih možnosti, družbo, ki je nepravična. S tem se bo porušila ideja moralne enakosti, ki jo danes gojimo z idejo človekovih pravic. Radovan Komel ob tem stavi na racionalnost družbe: Tudi če bi si hoteli bogati ljudje privoščiti take stvari in bi do tega prihajalo, bodo družbe odreagirale, če bi tak pojav postal bolj množičen. Družbe odreagirajo in dajo ustrezne uzde konju, ki preveč galopira.”


08.11.2022

Čas za okoljska pogajanja je mimo, zdaj moramo v akcijo

Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.


02.11.2022

Vračamo se v vladavino fikcije

S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.


01.11.2022

Samo dva dneva v življenju sta krajša od 24 ur – rojstvo in smrt

Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.


26.10.2022

Kje je slovenski film?

V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.


25.10.2022

Mikroplastika se zadržuje celo deset kilometrov nad tlemi

Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.


19.10.2022

Cene rastejo v nebo: Črni scenarij ustavljanja proizvodnje

Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.


18.10.2022

Čaka nas epidemija duševnih motenj

Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.


12.10.2022

Cene rastejo v nebo: Inflacija je zarezala v odnose

Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.


11.10.2022

Dmytro Khorkin: Ne gremo se proti-propagande ruski propagandi

Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .


05.10.2022

Okoljski in zdravstveni vidik energetske krize

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.


04.10.2022

Populisti v Evropi demokracijo ogrožajo z demokracijo

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.


28.09.2022

Kakšne bodo prioritete inšpektorata za delo med krizo?

Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.


27.09.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


21.09.2022

Cene rastejo v nebo

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?


20.09.2022

So drva iz državnih gozdov (še) na voljo?

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.


14.09.2022

Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


13.09.2022

Imperialistična nostalgija

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.


07.09.2022

Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


06.09.2022

Ali sprejemate kartice?

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


Stran 9 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov