Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov in zakaj se finančni posredniki zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenskemu gospodarstvu, predvsem manjšim podjetjem, se obeta nova ponudba ugodnih posojil. Ta finančni produkt je povezan s Skladom skladov, za katerega je Ministrstvo za gospodarstvo namenilo 253 milijonov kohezijskih evrov. Ko bodo finančni posredniki dodali še svoja sredstva, pa bo podjetjem na voljo vsega skupaj okrog 400 milijonov evrov.
Pri Skladu skladov gre za povratna sredstva, ki imajo v primerjavi z nepovratnimi načini porabe evropskega denarja večje razvojne učinke. Za upravljalca Sklada skladov je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo imenovalo SID banko. Tujina ima s tovrstnimi skladi že dolgoletne izkušnje, presenetljivo pa je, da finančni posredniki pri nas, vsaj po prvih odzivih sodeč, večinoma niso prepoznali dolgoročnih prednosti in ugodnosti Sklada skladov, pravi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan: ”Trudili smo se, da bi pritegnili čim več finančnih posrednikov, predvsem banke, a je zaenkrat prišlo do sklenitve le dveh sporazumov z bankama, računamo pa, da bodo v prihodnje stopile na to pot, ker tako ugodnih virov slovenske banke ne morejo dobiti nikjer.”
Ugodna posojila za mala in mikro podjetja
SID banka in Slovenski podjetniški sklad (SPS), ki je že v prejšnji finančni perspektivi uspešno črpal evropska sredstva, sta podpisala sporazum, s katerim bo SPS pridobil denar iz Sklada skladov, do leta 2023 bo tako samostojnim podjetnikom na voljo 42 milijonov evrov finančnih spodbud v obliki mikrokreditov, ki so enostavni, hitri in ugodni. Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič poudarja, da bodo mikro in mala podjetja uspela pridobiti direkten kredit pod pogoji, ki so zaradi javnih in evropskih sredstev ugodnejši kot jih ponujajo komercialne banke. Razpis za mikroposojila je bil objavljen konec lanskega leta, najprej je podjetjem na razpolago 12 milijonov evrov, razpisi pa se bodo ponavljali do leta 2023. Vse podrobnosti so predstavljene na spletnih straneh Slovenskega podjetniškega sklada. Vrednost posojil znaša od pet do 25 tisoč evrov, namenjeni so financiranju naložb v osnovna sredstva, stroške materiala, trgovskega blaga, stroške storitev in dela. Prvo odpiranje vlog za mikroposojila iz Sklada skladov bo na SPS že ta četrtek, samo letos bo takih odpiranj več kot 40. Evropski milijoni v Skladu skladov, namenjeni večji konkurenčnosti in razvoju, so izziv in tudi preizkus fleksibilnosti finančnih posrednikov na našem trgu.
Sklad skladov
Po prvih mesecih delovanja Sklada skladov, ta je bil za vse, ki so ga oblikovali, zahteven projekt, pa se postavlja nekaj ključnih vprašanj, povezanih s slovenskim finančnim trgom in njegovo pripravljenostjo na težje čase, ki morda prihajajo. Zakaj se na Sklad skladov komercialne banke in drugi finančni posredniki niso odzvali po pričakovanjih? Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je povedal, da je bil finančni instrument, ki so ga oblikovali, po njihovi oceni zelo vabljiv: ”Banke pa je zmotilo obvezno poročanje, kar je pravilo evropske kohezijske politike in ni odvisno od nas, tudi okvirov ne določamo mi, ne določamo na primer minimalnih zneskov, banke pa tega niso pripravljene prevzeti, ker imajo druge možnosti. Trenutno jim gre predobro, imajo veliko virov iz depozitov, ki jih občani dajemo v banke. Ta situacija se bo spremenila, struktura teh virov v bankah ni ustrezna, sploh v primeru gospodarske ali finančne krize.”
Imajo slovenske banke težave s fleksibilnostjo?
Sibil Svilan, SID banka, odgovarja: ”Fleksibilnost je problem v vseh bankah, v trenutnih razmerah imajo banke veliko drugih možnosti, zlasti na stanovanjskem področju in na področju potrošništva. Razvojni učinek pa daje neposredno financiranje podjetij. Ne gre le za fleksibilnost, gre tudi za krivuljo učenja.” Svilan je prepričan, da bi morale banke financirati zeleno tehnologijo in krožno gospodarstvo. Ravno s pomočjo Sklada skladov bi se na instrumentih, ki so jih razvili, banke učile, kako se to dela: ”Tako bi slovenske banke lahko omogočile Sloveniji preboj v zeleno tehnologijo in zelene projekte. Želel bi, da Slovenija ostane zelena oaza v Evropi. Na ta način bi dokazali, da slovenske banke znamo financirati za prihodnost.” Ob napovedih, da se bliža kriza, pa Svilan dodaja: ”Časa, ki smo ga imeli na razpolago, nismo dobro izkoristili. Če nastopi kriza, nas bo morda zaradi tega še bolela glava.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov in zakaj se finančni posredniki zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenskemu gospodarstvu, predvsem manjšim podjetjem, se obeta nova ponudba ugodnih posojil. Ta finančni produkt je povezan s Skladom skladov, za katerega je Ministrstvo za gospodarstvo namenilo 253 milijonov kohezijskih evrov. Ko bodo finančni posredniki dodali še svoja sredstva, pa bo podjetjem na voljo vsega skupaj okrog 400 milijonov evrov.
Pri Skladu skladov gre za povratna sredstva, ki imajo v primerjavi z nepovratnimi načini porabe evropskega denarja večje razvojne učinke. Za upravljalca Sklada skladov je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo imenovalo SID banko. Tujina ima s tovrstnimi skladi že dolgoletne izkušnje, presenetljivo pa je, da finančni posredniki pri nas, vsaj po prvih odzivih sodeč, večinoma niso prepoznali dolgoročnih prednosti in ugodnosti Sklada skladov, pravi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan: ”Trudili smo se, da bi pritegnili čim več finančnih posrednikov, predvsem banke, a je zaenkrat prišlo do sklenitve le dveh sporazumov z bankama, računamo pa, da bodo v prihodnje stopile na to pot, ker tako ugodnih virov slovenske banke ne morejo dobiti nikjer.”
Ugodna posojila za mala in mikro podjetja
SID banka in Slovenski podjetniški sklad (SPS), ki je že v prejšnji finančni perspektivi uspešno črpal evropska sredstva, sta podpisala sporazum, s katerim bo SPS pridobil denar iz Sklada skladov, do leta 2023 bo tako samostojnim podjetnikom na voljo 42 milijonov evrov finančnih spodbud v obliki mikrokreditov, ki so enostavni, hitri in ugodni. Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič poudarja, da bodo mikro in mala podjetja uspela pridobiti direkten kredit pod pogoji, ki so zaradi javnih in evropskih sredstev ugodnejši kot jih ponujajo komercialne banke. Razpis za mikroposojila je bil objavljen konec lanskega leta, najprej je podjetjem na razpolago 12 milijonov evrov, razpisi pa se bodo ponavljali do leta 2023. Vse podrobnosti so predstavljene na spletnih straneh Slovenskega podjetniškega sklada. Vrednost posojil znaša od pet do 25 tisoč evrov, namenjeni so financiranju naložb v osnovna sredstva, stroške materiala, trgovskega blaga, stroške storitev in dela. Prvo odpiranje vlog za mikroposojila iz Sklada skladov bo na SPS že ta četrtek, samo letos bo takih odpiranj več kot 40. Evropski milijoni v Skladu skladov, namenjeni večji konkurenčnosti in razvoju, so izziv in tudi preizkus fleksibilnosti finančnih posrednikov na našem trgu.
Sklad skladov
Po prvih mesecih delovanja Sklada skladov, ta je bil za vse, ki so ga oblikovali, zahteven projekt, pa se postavlja nekaj ključnih vprašanj, povezanih s slovenskim finančnim trgom in njegovo pripravljenostjo na težje čase, ki morda prihajajo. Zakaj se na Sklad skladov komercialne banke in drugi finančni posredniki niso odzvali po pričakovanjih? Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je povedal, da je bil finančni instrument, ki so ga oblikovali, po njihovi oceni zelo vabljiv: ”Banke pa je zmotilo obvezno poročanje, kar je pravilo evropske kohezijske politike in ni odvisno od nas, tudi okvirov ne določamo mi, ne določamo na primer minimalnih zneskov, banke pa tega niso pripravljene prevzeti, ker imajo druge možnosti. Trenutno jim gre predobro, imajo veliko virov iz depozitov, ki jih občani dajemo v banke. Ta situacija se bo spremenila, struktura teh virov v bankah ni ustrezna, sploh v primeru gospodarske ali finančne krize.”
Imajo slovenske banke težave s fleksibilnostjo?
Sibil Svilan, SID banka, odgovarja: ”Fleksibilnost je problem v vseh bankah, v trenutnih razmerah imajo banke veliko drugih možnosti, zlasti na stanovanjskem področju in na področju potrošništva. Razvojni učinek pa daje neposredno financiranje podjetij. Ne gre le za fleksibilnost, gre tudi za krivuljo učenja.” Svilan je prepričan, da bi morale banke financirati zeleno tehnologijo in krožno gospodarstvo. Ravno s pomočjo Sklada skladov bi se na instrumentih, ki so jih razvili, banke učile, kako se to dela: ”Tako bi slovenske banke lahko omogočile Sloveniji preboj v zeleno tehnologijo in zelene projekte. Želel bi, da Slovenija ostane zelena oaza v Evropi. Na ta način bi dokazali, da slovenske banke znamo financirati za prihodnost.” Ob napovedih, da se bliža kriza, pa Svilan dodaja: ”Časa, ki smo ga imeli na razpolago, nismo dobro izkoristili. Če nastopi kriza, nas bo morda zaradi tega še bolela glava.”
Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?
27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.
5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?
Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki je prepogosto prepozno diagnosticirana, kar obolelega obsodi na invalidnost. Spinalno mišično atrofijo bi zato morali odkrivati že pri novorojenčkih, da bi najzgodnejšem obdobju prejeli zdravilo, ki bi onemogočilo napredovanje bolezni. Nedavno je presejalni test za novorojenčke za spinalno mišično atrofijo prejel zeleno luč, a je treba do uresničitve projekta narediti še veliko – med drugim je treba vzpostaviti ustrezen laboratorij. Želja vseh je, da se to zgodi čim prej, saj se lahko otrok s to boleznijo rodi kadar koli, v tem hipu pa bo njegova usoda prav takšna, kot je usoda drugih. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Uničevanje medijev, pritiski in napadi na novinarke, novinarje in medijsko neodvisnost. O razmerah v slovenskem novinarstvu so govorili Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki začasno vodi tudi Sindikat novinarjev Slovenije, doktor Igor Vobič, izredni profesor s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, in Dejan Pušenjak, ki je že vse življenje novinar in urednik. V knjigi Retrovizor, ki je izšla pred dnevi, je Pušenjak napisal: "Tej norosti, sistematičnemu uničevanju, vedno večjemu nasilju, bi se novinarji morali upreti. Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to bolje za vse."
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Neveljaven email naslov