Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Neveljaven email naslov
