Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?
25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.
V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.
Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?
Neveljaven email naslov
