Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Neveljaven email naslov
