Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

09.07.2019

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani je postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi

Na ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani se je začela že dvajseta poletna šola, ki se je udeležuje 422 študentk in študentov iz 37 držav. Prva poletna šola leta 2000 je bila začetek odpiranja ljubljanske ekonomske fakultete svetu, zamišljena pa je bila kot stičišče vzhoda in zahoda. Leta 2000 je bilo 34 udeležencev, ki so bili večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.

Začetki poletne šole in generacija 2000

Dr. Mojmir Mrak, profesor na EF v Ljubljani, je februarja 2000 v idejni zasnovi poletne šole zapisal, da je treba šolo organizirati prav leta 2000, ker bi bilo leto kasneje že prepozno.

“Poletna šola je bila prvi sistematični poskus procesa internacionalizacije, fakulteta je danes polno internacionalizirana, ta šola je ostala eden izmed zelo pomembnih gradnikov tega.” 

Darija Smiljanić in Amil Kamenica iz Bosne in Hercegovine ter dr. Ljubica Knežević Cvelbar so se pred dvajsetimi leti udeležili prve poletne šole na ekonomski fakulteti. Ko je Darja Smiljanič videla oglas za poletno šolo v Ljubljani, se je odločila, da bo razširila svoja obzorja, čeprav takrat ni bilo enostavno oditi iz Bosne v Ljubljano, bil je čas po vojni, potrebovala je vizo, pa tudi njene starše je zelo skrbelo …

“Ni nam manjkalo poguma in to je rodilo dobre rezultate.”

Amil Kamenica iz Sarajeva kar ne more verjeti, v kaj se je razvila poletna šola, začelo se je s 34 študenti, zdaj pa jih je več kot štiristo z vsega sveta. Na otvoritvi poletne šole, ki je bila hkrati tudi sproščena in prisrčna slovesnost ob dvajseti obletnici, je letošnjim udeležencem svetoval, naj med poletno šolo razširijo mrežo poznanstev, naj spoznavajo druge kulture, ker s tem lahko veliko pridobijo.

Pa tudi zabavajo naj se, jim priporoča Amil, ki se spominja, da je leta 2000 številne skrbelo, kako se bodo razumeli udeleženke in udeleženci prve generacije, saj je bil to čas konfliktov po razpadu države in po vojnah na Balkanu. Oni pa so se odlično razumeli, veliko so se družili in še zdaj ohranjajo prijateljske stike, je povedal Amil. Darija Smiljanič zdaj živi v Avstriji in dela v bančništvu, Amil Kamenica je ostal v Sarajevu, je svetovalec v finančnem sektorju.

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je bila tudi na prvi poletni šoli. Prišla je iz Črne gore. Študentom letošnje poletne šole je razkrila, da so leta 2000 obiskali Bled in takrat je na blejskem otoku pozvonila in si zaželela, da bi ostala v Sloveniji. Želja se ji je uresničila, zdaj je profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani:

“Delam na eni najboljših ekonomskih fakultet na svetu, živim v najlepšem mestu na svetu, v Ljubljani, in v najčistejši deželi na svetu, v Sloveniji. Danes je svet globalna vas, takrat pa smo morali iskati priložnosti. Če se je priložnost pojavila, si jo zgrabil.”

Tkanje vseživljenjskih vezi

“Tudi za predavatelje je sodelovanje na mednarodni poletni šoli odlična priložnost,” pravi dr. Alison Pearce z Univerze Northumbria v Newcastlu, ki poučuje mednarodni marketing. Že šest let sodeluje s poletno šolo ekonomske fakultete v Ljubljani. Nad fakulteto je navdušena, enako je z odličnimi gostujočimi profesorji, študenti, pa tudi nad Ljubljano, ki je zanjo eno najlepših mest:

“V posebno veselje mi je, da poučujem v predavalnici, v kateri je toliko narodnosti in študentov, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih sistemov, kar je tudi izziv za predavatelja. Tu so profesorji z vsega sveta, s katerimi tri tedne sodelujemo in tako nastajajo delovne in prijateljske vezi za vse življenje.” 

Pogovarjali smo se s študenti, ki so na poletno šolo prišli od vsepovsod, celo iz Avstralije, Kolumbije, Mehike … V Ljubljano so prišli z visokimi pričakovanji, pogosto pa so omenjali tudi slogan “Work hard party (play) hard”, kar pomeni, da nameravajo resno študirati, izpiti so namreč zelo zahtevni, pa tudi zabavali se bodo, seveda, saj so mladi in polni energije. Vsi so nam pripovedovali podobno: “Zagotovo nas čaka čudovita izkušnja.” Hvalijo program šole, organizacijo, ugled fakultete, Ljubljano in lepote Slovenije.

“Vsako leto dobivamo ambicioznejše študente,” opaža Danijela Voljč, ki vodi službo za mednarodno sodelovanje na EF. Poletna šola je tudi v organizacijskem smislu zelo zahteven zalogaj, a organizacijska ekipa je dobro utečena.
“Naša fakulteta v teh dneh prekipeva od mladostne energije,” je vzdušje opisala dr. Metka Tekavčič, dekanja ekonomske fakultete:

“Študentke in študenti s poletno šolo dobijo kakovostno mednarodno izkušnjo, saj je naša poletna šola ena najbolj prepoznavnih na področju ekonomskih in poslovnih ved v Evropi.”

Na poletni šoli EF se bodo tri tedne tkale tudi profesionalne in prijateljske vseživljenjske vezi, kar je vsaj enako pomembno kot predavanja in izpiti, ki prinašajo točke.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

09.07.2019

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani je postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi

Na ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani se je začela že dvajseta poletna šola, ki se je udeležuje 422 študentk in študentov iz 37 držav. Prva poletna šola leta 2000 je bila začetek odpiranja ljubljanske ekonomske fakultete svetu, zamišljena pa je bila kot stičišče vzhoda in zahoda. Leta 2000 je bilo 34 udeležencev, ki so bili večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.

Začetki poletne šole in generacija 2000

Dr. Mojmir Mrak, profesor na EF v Ljubljani, je februarja 2000 v idejni zasnovi poletne šole zapisal, da je treba šolo organizirati prav leta 2000, ker bi bilo leto kasneje že prepozno.

“Poletna šola je bila prvi sistematični poskus procesa internacionalizacije, fakulteta je danes polno internacionalizirana, ta šola je ostala eden izmed zelo pomembnih gradnikov tega.” 

Darija Smiljanić in Amil Kamenica iz Bosne in Hercegovine ter dr. Ljubica Knežević Cvelbar so se pred dvajsetimi leti udeležili prve poletne šole na ekonomski fakulteti. Ko je Darja Smiljanič videla oglas za poletno šolo v Ljubljani, se je odločila, da bo razširila svoja obzorja, čeprav takrat ni bilo enostavno oditi iz Bosne v Ljubljano, bil je čas po vojni, potrebovala je vizo, pa tudi njene starše je zelo skrbelo …

“Ni nam manjkalo poguma in to je rodilo dobre rezultate.”

Amil Kamenica iz Sarajeva kar ne more verjeti, v kaj se je razvila poletna šola, začelo se je s 34 študenti, zdaj pa jih je več kot štiristo z vsega sveta. Na otvoritvi poletne šole, ki je bila hkrati tudi sproščena in prisrčna slovesnost ob dvajseti obletnici, je letošnjim udeležencem svetoval, naj med poletno šolo razširijo mrežo poznanstev, naj spoznavajo druge kulture, ker s tem lahko veliko pridobijo.

Pa tudi zabavajo naj se, jim priporoča Amil, ki se spominja, da je leta 2000 številne skrbelo, kako se bodo razumeli udeleženke in udeleženci prve generacije, saj je bil to čas konfliktov po razpadu države in po vojnah na Balkanu. Oni pa so se odlično razumeli, veliko so se družili in še zdaj ohranjajo prijateljske stike, je povedal Amil. Darija Smiljanič zdaj živi v Avstriji in dela v bančništvu, Amil Kamenica je ostal v Sarajevu, je svetovalec v finančnem sektorju.

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je bila tudi na prvi poletni šoli. Prišla je iz Črne gore. Študentom letošnje poletne šole je razkrila, da so leta 2000 obiskali Bled in takrat je na blejskem otoku pozvonila in si zaželela, da bi ostala v Sloveniji. Želja se ji je uresničila, zdaj je profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani:

“Delam na eni najboljših ekonomskih fakultet na svetu, živim v najlepšem mestu na svetu, v Ljubljani, in v najčistejši deželi na svetu, v Sloveniji. Danes je svet globalna vas, takrat pa smo morali iskati priložnosti. Če se je priložnost pojavila, si jo zgrabil.”

Tkanje vseživljenjskih vezi

“Tudi za predavatelje je sodelovanje na mednarodni poletni šoli odlična priložnost,” pravi dr. Alison Pearce z Univerze Northumbria v Newcastlu, ki poučuje mednarodni marketing. Že šest let sodeluje s poletno šolo ekonomske fakultete v Ljubljani. Nad fakulteto je navdušena, enako je z odličnimi gostujočimi profesorji, študenti, pa tudi nad Ljubljano, ki je zanjo eno najlepših mest:

“V posebno veselje mi je, da poučujem v predavalnici, v kateri je toliko narodnosti in študentov, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih sistemov, kar je tudi izziv za predavatelja. Tu so profesorji z vsega sveta, s katerimi tri tedne sodelujemo in tako nastajajo delovne in prijateljske vezi za vse življenje.” 

Pogovarjali smo se s študenti, ki so na poletno šolo prišli od vsepovsod, celo iz Avstralije, Kolumbije, Mehike … V Ljubljano so prišli z visokimi pričakovanji, pogosto pa so omenjali tudi slogan “Work hard party (play) hard”, kar pomeni, da nameravajo resno študirati, izpiti so namreč zelo zahtevni, pa tudi zabavali se bodo, seveda, saj so mladi in polni energije. Vsi so nam pripovedovali podobno: “Zagotovo nas čaka čudovita izkušnja.” Hvalijo program šole, organizacijo, ugled fakultete, Ljubljano in lepote Slovenije.

“Vsako leto dobivamo ambicioznejše študente,” opaža Danijela Voljč, ki vodi službo za mednarodno sodelovanje na EF. Poletna šola je tudi v organizacijskem smislu zelo zahteven zalogaj, a organizacijska ekipa je dobro utečena.
“Naša fakulteta v teh dneh prekipeva od mladostne energije,” je vzdušje opisala dr. Metka Tekavčič, dekanja ekonomske fakultete:

“Študentke in študenti s poletno šolo dobijo kakovostno mednarodno izkušnjo, saj je naša poletna šola ena najbolj prepoznavnih na področju ekonomskih in poslovnih ved v Evropi.”

Na poletni šoli EF se bodo tri tedne tkale tudi profesionalne in prijateljske vseživljenjske vezi, kar je vsaj enako pomembno kot predavanja in izpiti, ki prinašajo točke.


24.05.2022

Čeprav je stavka težka stvar, je bila praznična

"Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...


18.05.2022

Neznosna lahkost uničevanja tal pod nogami

Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.


17.05.2022

Za dodatnih petnajst šol debelih otrok in cele generacije gibalno manj sposobnih

Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?


17.05.2022

Kaj bruseljske napovedi pomenijo za naše gospodarstvo?

Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.


11.05.2022

Dodana vrednost športnih tekmovanj za državo in lokalno skupnost

Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.


10.05.2022

Pritisk dviga cen pogonskih goriv in energentov

Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.


04.05.2022

Turški delavci pri nas: Delo mora biti narejeno pravočasno

Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.


03.05.2022

Slovenija najnižje na indeksu svobode medijev

Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja


27.04.2022

Zgodovinar Marko Zajc: Patriotski smo lahko samo s kritiko in uporom

Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.


26.04.2022

Ključno bo povezovanje

Sociološka analiza volitev s sociologinjo prof. dr. Milico Antić Gaber.


20.04.2022

Šport pred volitvami

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?


19.04.2022

Izginula okoljska kriza v predvolilni kampanji

Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.


13.04.2022

Lažno mnenje, ki se dela, da je avtentično

Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.


12.04.2022

Smo pred razpadom primarnega zdravstva?

V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?


05.04.2022

Pogovor s prof. dr. Mojimirjem Mrakom

Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.


30.03.2022

Madžarska pred prelomnimi volitvami

Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc.


29.03.2022

Javni mediji: česa se nismo naučili iz izkušenj drugih

Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela.


23.03.2022

Življenje v skupnosti ne bi smelo biti privilegij

Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem.


22.03.2022

Ukrajina: Ervin Hladnik Milharčič in Luka Lisjak Gabrijelčič

Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.


16.03.2022

Če javni RTV ugasne, bo v zelo hudi krizi celotno novinarstvo

Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas.


Stran 11 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov