Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

09.07.2019

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani je postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi

Na ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani se je začela že dvajseta poletna šola, ki se je udeležuje 422 študentk in študentov iz 37 držav. Prva poletna šola leta 2000 je bila začetek odpiranja ljubljanske ekonomske fakultete svetu, zamišljena pa je bila kot stičišče vzhoda in zahoda. Leta 2000 je bilo 34 udeležencev, ki so bili večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.

Začetki poletne šole in generacija 2000

Dr. Mojmir Mrak, profesor na EF v Ljubljani, je februarja 2000 v idejni zasnovi poletne šole zapisal, da je treba šolo organizirati prav leta 2000, ker bi bilo leto kasneje že prepozno.

“Poletna šola je bila prvi sistematični poskus procesa internacionalizacije, fakulteta je danes polno internacionalizirana, ta šola je ostala eden izmed zelo pomembnih gradnikov tega.” 

Darija Smiljanić in Amil Kamenica iz Bosne in Hercegovine ter dr. Ljubica Knežević Cvelbar so se pred dvajsetimi leti udeležili prve poletne šole na ekonomski fakulteti. Ko je Darja Smiljanič videla oglas za poletno šolo v Ljubljani, se je odločila, da bo razširila svoja obzorja, čeprav takrat ni bilo enostavno oditi iz Bosne v Ljubljano, bil je čas po vojni, potrebovala je vizo, pa tudi njene starše je zelo skrbelo …

“Ni nam manjkalo poguma in to je rodilo dobre rezultate.”

Amil Kamenica iz Sarajeva kar ne more verjeti, v kaj se je razvila poletna šola, začelo se je s 34 študenti, zdaj pa jih je več kot štiristo z vsega sveta. Na otvoritvi poletne šole, ki je bila hkrati tudi sproščena in prisrčna slovesnost ob dvajseti obletnici, je letošnjim udeležencem svetoval, naj med poletno šolo razširijo mrežo poznanstev, naj spoznavajo druge kulture, ker s tem lahko veliko pridobijo.

Pa tudi zabavajo naj se, jim priporoča Amil, ki se spominja, da je leta 2000 številne skrbelo, kako se bodo razumeli udeleženke in udeleženci prve generacije, saj je bil to čas konfliktov po razpadu države in po vojnah na Balkanu. Oni pa so se odlično razumeli, veliko so se družili in še zdaj ohranjajo prijateljske stike, je povedal Amil. Darija Smiljanič zdaj živi v Avstriji in dela v bančništvu, Amil Kamenica je ostal v Sarajevu, je svetovalec v finančnem sektorju.

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je bila tudi na prvi poletni šoli. Prišla je iz Črne gore. Študentom letošnje poletne šole je razkrila, da so leta 2000 obiskali Bled in takrat je na blejskem otoku pozvonila in si zaželela, da bi ostala v Sloveniji. Želja se ji je uresničila, zdaj je profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani:

“Delam na eni najboljših ekonomskih fakultet na svetu, živim v najlepšem mestu na svetu, v Ljubljani, in v najčistejši deželi na svetu, v Sloveniji. Danes je svet globalna vas, takrat pa smo morali iskati priložnosti. Če se je priložnost pojavila, si jo zgrabil.”

Tkanje vseživljenjskih vezi

“Tudi za predavatelje je sodelovanje na mednarodni poletni šoli odlična priložnost,” pravi dr. Alison Pearce z Univerze Northumbria v Newcastlu, ki poučuje mednarodni marketing. Že šest let sodeluje s poletno šolo ekonomske fakultete v Ljubljani. Nad fakulteto je navdušena, enako je z odličnimi gostujočimi profesorji, študenti, pa tudi nad Ljubljano, ki je zanjo eno najlepših mest:

“V posebno veselje mi je, da poučujem v predavalnici, v kateri je toliko narodnosti in študentov, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih sistemov, kar je tudi izziv za predavatelja. Tu so profesorji z vsega sveta, s katerimi tri tedne sodelujemo in tako nastajajo delovne in prijateljske vezi za vse življenje.” 

Pogovarjali smo se s študenti, ki so na poletno šolo prišli od vsepovsod, celo iz Avstralije, Kolumbije, Mehike … V Ljubljano so prišli z visokimi pričakovanji, pogosto pa so omenjali tudi slogan “Work hard party (play) hard”, kar pomeni, da nameravajo resno študirati, izpiti so namreč zelo zahtevni, pa tudi zabavali se bodo, seveda, saj so mladi in polni energije. Vsi so nam pripovedovali podobno: “Zagotovo nas čaka čudovita izkušnja.” Hvalijo program šole, organizacijo, ugled fakultete, Ljubljano in lepote Slovenije.

“Vsako leto dobivamo ambicioznejše študente,” opaža Danijela Voljč, ki vodi službo za mednarodno sodelovanje na EF. Poletna šola je tudi v organizacijskem smislu zelo zahteven zalogaj, a organizacijska ekipa je dobro utečena.
“Naša fakulteta v teh dneh prekipeva od mladostne energije,” je vzdušje opisala dr. Metka Tekavčič, dekanja ekonomske fakultete:

“Študentke in študenti s poletno šolo dobijo kakovostno mednarodno izkušnjo, saj je naša poletna šola ena najbolj prepoznavnih na področju ekonomskih in poslovnih ved v Evropi.”

Na poletni šoli EF se bodo tri tedne tkale tudi profesionalne in prijateljske vseživljenjske vezi, kar je vsaj enako pomembno kot predavanja in izpiti, ki prinašajo točke.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

09.07.2019

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani je postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi

Na ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani se je začela že dvajseta poletna šola, ki se je udeležuje 422 študentk in študentov iz 37 držav. Prva poletna šola leta 2000 je bila začetek odpiranja ljubljanske ekonomske fakultete svetu, zamišljena pa je bila kot stičišče vzhoda in zahoda. Leta 2000 je bilo 34 udeležencev, ki so bili večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.

Začetki poletne šole in generacija 2000

Dr. Mojmir Mrak, profesor na EF v Ljubljani, je februarja 2000 v idejni zasnovi poletne šole zapisal, da je treba šolo organizirati prav leta 2000, ker bi bilo leto kasneje že prepozno.

“Poletna šola je bila prvi sistematični poskus procesa internacionalizacije, fakulteta je danes polno internacionalizirana, ta šola je ostala eden izmed zelo pomembnih gradnikov tega.” 

Darija Smiljanić in Amil Kamenica iz Bosne in Hercegovine ter dr. Ljubica Knežević Cvelbar so se pred dvajsetimi leti udeležili prve poletne šole na ekonomski fakulteti. Ko je Darja Smiljanič videla oglas za poletno šolo v Ljubljani, se je odločila, da bo razširila svoja obzorja, čeprav takrat ni bilo enostavno oditi iz Bosne v Ljubljano, bil je čas po vojni, potrebovala je vizo, pa tudi njene starše je zelo skrbelo …

“Ni nam manjkalo poguma in to je rodilo dobre rezultate.”

Amil Kamenica iz Sarajeva kar ne more verjeti, v kaj se je razvila poletna šola, začelo se je s 34 študenti, zdaj pa jih je več kot štiristo z vsega sveta. Na otvoritvi poletne šole, ki je bila hkrati tudi sproščena in prisrčna slovesnost ob dvajseti obletnici, je letošnjim udeležencem svetoval, naj med poletno šolo razširijo mrežo poznanstev, naj spoznavajo druge kulture, ker s tem lahko veliko pridobijo.

Pa tudi zabavajo naj se, jim priporoča Amil, ki se spominja, da je leta 2000 številne skrbelo, kako se bodo razumeli udeleženke in udeleženci prve generacije, saj je bil to čas konfliktov po razpadu države in po vojnah na Balkanu. Oni pa so se odlično razumeli, veliko so se družili in še zdaj ohranjajo prijateljske stike, je povedal Amil. Darija Smiljanič zdaj živi v Avstriji in dela v bančništvu, Amil Kamenica je ostal v Sarajevu, je svetovalec v finančnem sektorju.

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je bila tudi na prvi poletni šoli. Prišla je iz Črne gore. Študentom letošnje poletne šole je razkrila, da so leta 2000 obiskali Bled in takrat je na blejskem otoku pozvonila in si zaželela, da bi ostala v Sloveniji. Želja se ji je uresničila, zdaj je profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani:

“Delam na eni najboljših ekonomskih fakultet na svetu, živim v najlepšem mestu na svetu, v Ljubljani, in v najčistejši deželi na svetu, v Sloveniji. Danes je svet globalna vas, takrat pa smo morali iskati priložnosti. Če se je priložnost pojavila, si jo zgrabil.”

Tkanje vseživljenjskih vezi

“Tudi za predavatelje je sodelovanje na mednarodni poletni šoli odlična priložnost,” pravi dr. Alison Pearce z Univerze Northumbria v Newcastlu, ki poučuje mednarodni marketing. Že šest let sodeluje s poletno šolo ekonomske fakultete v Ljubljani. Nad fakulteto je navdušena, enako je z odličnimi gostujočimi profesorji, študenti, pa tudi nad Ljubljano, ki je zanjo eno najlepših mest:

“V posebno veselje mi je, da poučujem v predavalnici, v kateri je toliko narodnosti in študentov, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih sistemov, kar je tudi izziv za predavatelja. Tu so profesorji z vsega sveta, s katerimi tri tedne sodelujemo in tako nastajajo delovne in prijateljske vezi za vse življenje.” 

Pogovarjali smo se s študenti, ki so na poletno šolo prišli od vsepovsod, celo iz Avstralije, Kolumbije, Mehike … V Ljubljano so prišli z visokimi pričakovanji, pogosto pa so omenjali tudi slogan “Work hard party (play) hard”, kar pomeni, da nameravajo resno študirati, izpiti so namreč zelo zahtevni, pa tudi zabavali se bodo, seveda, saj so mladi in polni energije. Vsi so nam pripovedovali podobno: “Zagotovo nas čaka čudovita izkušnja.” Hvalijo program šole, organizacijo, ugled fakultete, Ljubljano in lepote Slovenije.

“Vsako leto dobivamo ambicioznejše študente,” opaža Danijela Voljč, ki vodi službo za mednarodno sodelovanje na EF. Poletna šola je tudi v organizacijskem smislu zelo zahteven zalogaj, a organizacijska ekipa je dobro utečena.
“Naša fakulteta v teh dneh prekipeva od mladostne energije,” je vzdušje opisala dr. Metka Tekavčič, dekanja ekonomske fakultete:

“Študentke in študenti s poletno šolo dobijo kakovostno mednarodno izkušnjo, saj je naša poletna šola ena najbolj prepoznavnih na področju ekonomskih in poslovnih ved v Evropi.”

Na poletni šoli EF se bodo tri tedne tkale tudi profesionalne in prijateljske vseživljenjske vezi, kar je vsaj enako pomembno kot predavanja in izpiti, ki prinašajo točke.


30.08.2022

Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli?

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.


24.08.2022

Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.


17.08.2022

Požar ne pozna dopusta

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.


16.08.2022

Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


10.08.2022

Najdeno s prevodom

Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu


03.08.2022

Financiranje prostovoljnega gasilstva

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.


02.08.2022

Podpora dojenju v (po)koronskem času

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?


27.07.2022

Po požarih na Krasu: Kakšne so alternative gašenja, predvsem iz zraka?

Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.


26.07.2022

Med vodstvom in uredništvi mora obstajati požarni zid

Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.


26.07.2022

Kako nadomestiti avtomobile v mestih?

Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?


13.07.2022

Točka preloma ali točka brez povratka?

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?


05.07.2022

Vedno bolj zgodnji vročinski valovi, vedno bolj silovite nevihte

Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec


29.06.2022

Kako varne se počutijo prebivalci baltskih držav?

V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?


28.06.2022

Več ko je plakatov, manj jih vidimo

Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?


21.06.2022

Ksenija Horvat: Na pogajanjih odprte nove smeri razmišljanja, stiska vseeno ostaja

Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.


15.06.2022

Paul Mason: Moramo se mobilizirati in braniti demokracijo

Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.


07.06.2022

Vroči mikrofon: Zgodba o poslednjih dveh severnih belih nosoroginjah

Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.


01.06.2022

Konec mučnih in ponavljajočih se pričevanj za otroke, žrtve spolnih zlorab

Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.


31.05.2022

Obdobje negotovosti

Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.


25.05.2022

Begunce se ločuje med sabo kljub dejstvu, da vsi potrebujejo zaščito

Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.


Stran 10 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov