Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Družba, v kateri živimo, zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike. Ali družba s svojimi zahtevami vpliva tudi na porast duševnih motenj? Opozarjamo tudi na
podcenjevanje stresa, iščemo razloge, ki peljejo v izgorelost, anksioznost in depresijo ter predstavljamo orodja, ki lajšajo pot iz primeža teh težav. Danila Hradil Kuplen gosti psihologinjo Evo Boštjančič, ustanoviteljico društva DAM Emanuelo Malačič Kladnik,
učiteljico joge Tino Košir ter psihiatre in psihoterapevte Mojco Zvezdano Dernovšek, Boruta Škodlarja in Mirana Možino.
Današnja družba zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike, s svojimi zahtevami pa vpliva tudi na porast duševnih motenj
“V sodobni neoliberalni družbi nas na vsakem koraku prepričujejo, da smo za svoj neuspeh in težave krivi sami, ker premalo vlagamo vase in v svoj razvoj. Razmere v katerih živimo pa so seveda idealne!” – mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt
Stresa ne smemo podcenjevati. Prava mera nas sicer motivira in spodbuja učinkovitost, a če ga ne znamo uravnati in če traja predolgo, če nam odnaša spanje in energijo, lahko vodi v izgorelost.
“Ljudje, ki delajo brez predaha, ne zavrnejo nobenega dela, ne znajo reči ne, skrbijo za družino, tempo sicer zdržijo, a le nekaj časa. Ljudje, ki izgorijo, so ponavadi energetsko dobro opremljeni, inteligentni, sposobni, a podcenjujejo stres in so prepričani, da se njim ne more zgoditi nič slabega.” – prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja
“Za opozorila okolice se nisem zmenila! Po eni uri dela na delovnem mestu sem bila tako izčrpana, kot če bi tekla maraton in tisti dan nisem mogla početi ničesar več. Okrevanje je težko in dolgotrajno, a izgorelost marsikdo podcenjuje.” – dr. Eva Boštjančič, psihologinja
Vsi se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe in čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, to še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. Z anksioznostjo se je soočala Emanuela Malačič Kladnik, soustanoviteljica Društva DAM: “Anksioznost se je pri meni pojavila postopoma, potihoma, potem pa je udarila z vso močjo, s paničnimi napadi. Večina se paničnih napadov zelo ustraši in se boji ponovitve, saj so zelo siloviti, a prav ta strah pred strahom ponavadi vodi v panično motnjo.”
“Anksioznost in depresija se pri 80 odstotkih obolelih pojavita sočasno, a je pri postavitvi diagnoze potrebna previdnost. Šele ko začne človeka taka motnja ovirati pri delu in v odnosih, vsak dan, ves dan, vsaj štirinajst dni zaporedoma, govorimo o anksiozni in depresivni motnji.” – mag. Miran Možina
Meditacija in čuječnost učinkovito lajšata pot iz primeža težav, ki jih prinašajo razpoloženjske in duševne motnje, njun pozitiven učinek potrjujejo tudi številne raziskave, učinkoviti sta tudi v psihoterapevtski praksi: “Po letu dni, ko smo ljudem predstavili vadbo meditacije, jo je tretjina učinkovito vključila v vsakdanje življenje, tretjina se je vadbe lotila le pri večjih težavah, tretjina je bila nad meditacijo navdušena, a časa zanjo ni našla,” pojasnjuje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt.
“Velikokrat rečemo, da nimamo časa meditirati. A nimamo volje, da bi usmerjali svojo pozornost. Velikokrat se nam odprejo priložnosti za krajšo umiritev misli in če jih znamo izkoristiti, imamo zagotovo vsak dan na voljo nekaj minut.” dr. Tina Košir, učiteljica joge
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Družba, v kateri živimo, zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike. Ali družba s svojimi zahtevami vpliva tudi na porast duševnih motenj? Opozarjamo tudi na
podcenjevanje stresa, iščemo razloge, ki peljejo v izgorelost, anksioznost in depresijo ter predstavljamo orodja, ki lajšajo pot iz primeža teh težav. Danila Hradil Kuplen gosti psihologinjo Evo Boštjančič, ustanoviteljico društva DAM Emanuelo Malačič Kladnik,
učiteljico joge Tino Košir ter psihiatre in psihoterapevte Mojco Zvezdano Dernovšek, Boruta Škodlarja in Mirana Možino.
Današnja družba zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike, s svojimi zahtevami pa vpliva tudi na porast duševnih motenj
“V sodobni neoliberalni družbi nas na vsakem koraku prepričujejo, da smo za svoj neuspeh in težave krivi sami, ker premalo vlagamo vase in v svoj razvoj. Razmere v katerih živimo pa so seveda idealne!” – mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt
Stresa ne smemo podcenjevati. Prava mera nas sicer motivira in spodbuja učinkovitost, a če ga ne znamo uravnati in če traja predolgo, če nam odnaša spanje in energijo, lahko vodi v izgorelost.
“Ljudje, ki delajo brez predaha, ne zavrnejo nobenega dela, ne znajo reči ne, skrbijo za družino, tempo sicer zdržijo, a le nekaj časa. Ljudje, ki izgorijo, so ponavadi energetsko dobro opremljeni, inteligentni, sposobni, a podcenjujejo stres in so prepričani, da se njim ne more zgoditi nič slabega.” – prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja
“Za opozorila okolice se nisem zmenila! Po eni uri dela na delovnem mestu sem bila tako izčrpana, kot če bi tekla maraton in tisti dan nisem mogla početi ničesar več. Okrevanje je težko in dolgotrajno, a izgorelost marsikdo podcenjuje.” – dr. Eva Boštjančič, psihologinja
Vsi se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe in čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, to še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. Z anksioznostjo se je soočala Emanuela Malačič Kladnik, soustanoviteljica Društva DAM: “Anksioznost se je pri meni pojavila postopoma, potihoma, potem pa je udarila z vso močjo, s paničnimi napadi. Večina se paničnih napadov zelo ustraši in se boji ponovitve, saj so zelo siloviti, a prav ta strah pred strahom ponavadi vodi v panično motnjo.”
“Anksioznost in depresija se pri 80 odstotkih obolelih pojavita sočasno, a je pri postavitvi diagnoze potrebna previdnost. Šele ko začne človeka taka motnja ovirati pri delu in v odnosih, vsak dan, ves dan, vsaj štirinajst dni zaporedoma, govorimo o anksiozni in depresivni motnji.” – mag. Miran Možina
Meditacija in čuječnost učinkovito lajšata pot iz primeža težav, ki jih prinašajo razpoloženjske in duševne motnje, njun pozitiven učinek potrjujejo tudi številne raziskave, učinkoviti sta tudi v psihoterapevtski praksi: “Po letu dni, ko smo ljudem predstavili vadbo meditacije, jo je tretjina učinkovito vključila v vsakdanje življenje, tretjina se je vadbe lotila le pri večjih težavah, tretjina je bila nad meditacijo navdušena, a časa zanjo ni našla,” pojasnjuje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt.
“Velikokrat rečemo, da nimamo časa meditirati. A nimamo volje, da bi usmerjali svojo pozornost. Velikokrat se nam odprejo priložnosti za krajšo umiritev misli in če jih znamo izkoristiti, imamo zagotovo vsak dan na voljo nekaj minut.” dr. Tina Košir, učiteljica joge
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?
Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?
Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.
Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?
Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.
Ob načrtovanju obnove poplavljenih in s hudourniškimi nanosi zasutih območij prizadeti prebivalci pričakujejo številne ukrepe za boljše urejanje nižinskih vodotokov. Želijo višje nasipe, utrjene brežine, trdnejše mostove in drugačno urejanje voda, ob katerih živijo. Toda koliko bi stroka pri načrtovanju morala bolj upoštevati tudi vpliv gozda in rečnih povirij ter hudournikov, ki lahko močno vplivajo na posledice poplav v dolinah? Koliko več varnosti bi pridobili z drugačno skrbjo za hudournike in s krepitvijo varovalne ter hidrološke vloge gozda, ki obsega skoraj 60 odstotkov ozemlja?
Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.
Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.
Revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, se dogaja tudi v Sloveniji. Denimo v načinu pridobivanja pravnih informacij. Tudi o dilemah in odgovornosti v primeru UI halucinacij in prihodnosti uporabe umetne inteligence tako v pravu kot drugje, vključno z dobrobitmi kot nevarnostmi, ki jih lahko prinese.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Zdaj, ko so se poplavne vode umaknile, je moč videti, kakšno razdejanje so pustile za seboj in kakšna ogromna škoda je nastala. Za tiste, ki imajo svoje premičnine in nepremičnine zavarovane, je poleg vseh nevšečnosti zdaj tudi čas, da se obrnejo na svoje zavarovalnice in zavarovalne zastopnike in prijavijo škodo, ki je nastala. Roki za prijavo škod so različni, a se bodo glede na okoliščine zavarovalnice prilagodile in jih ne bodo dosledno upoštevale. Kakšen je torej najbolj učinkovit postopek prijave škode? Na kaj moramo biti pozorni, katere dokumente in dokaze moramo zbrati, katere uničene stvari lahko zavržemo in katere shranimo do prihoda cenilca? Nekaj praktičnih nasvetov, kako do zavarovalnih odškodnin, do katerih smo upravičeni, bo z nami delil Samo Ravnikar, zavarovalni zastopnik v podjetju Avalon Tim.
Število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu se povečuje. Gre za grožnje, pisne ali osebne, fizične ali besedne, za sovražne zapise na družbenih omrežjih, napade z orožjem in drugimi predmeti. Podatki kažejo, da nasilje na svojem delovnem mestu občuti povprečno 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu. O napadih v prejšnjih letih smo poročali tudi iz zdravstvenih ustanov v slovenski Istri, žal celo o smrtnih žrtvah. Zdravstveni delavci že dolgo opozarjajo na to, da je marsikdo soočanje z nasiljem že začel sprejemati kot del službe.
Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?
"Evalvacija bi morala biti vedno zadnji korak vsake reforme, saj nam pove, kaj je šlo narobe, kaj je bilo dobro in kaj je še treba narediti," pripoveduje dr. Matej Babšek, strokovnjak na področju socialnega varstva, ki je v svoji doktorski nalogi analiziral in ocenil reorganizacijo centrov za socialno delo leta 2018.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
V zadnjih dveh desetletjih se je potrjeno pomanjkanje zdravil v Evropi povečalo za dvajsetkrat. Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni. Od več kot 5000 registriranih je na slovenskem trgu motena oskrba s približno 300 zdravili, odmeva zlasti pomanjkanje antibiotikov, zelo pereč problem je tudi motena oskrba z zdravili za kronične in redke bolezni. Kakšni so vzroki v ozadju motenj v preskrbi z zdravili, kako jo občutijo zdravniki in pacienti ter kakšno oviro predstavlja pri delu v lekarnah?
Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?
Neveljaven email naslov