Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je kritični opazovalec slovenskega prehranskega trga. Že dolgo opozarja, da nekritično kupujemo hrano s kakovostnega dna, edina zahteva potrošnika je ceneje, v akciji, s popustom. Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi?
Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo
Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi? Odgovarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar
Na predbožični večer smo Slovenci zapravili 101 milijon evrov. 24. 12. 2019 tako velja za dan, ko smo v preteklem letu zapravili največ denarja. Veliko denarja smo namenili tudi za hrano, pod katero so se v prazničnih dneh šibile domače mize. Redko pa se vprašamo, kakšno hrano nam trgovine sploh ponujajo in kaj jemo.
Pred vstopom v Evropsko unijo je imela Slovenija relativno zaprte meje za hrano in živilske izdelke. Slovenske živilske verige so pred tem ponujale lokalno hrano. Po vstopu pa smo hitro spremenili svoje vzorce, carinske bariere so padle in veliko spremembo je prinesel vstop dveh globalnih trgovskih verig, ki sta spremenili obzorje slovenskega prehranjevanja. Slovenci smo izrazito nezvesti, kar opažajo tudi tuje multinacionalke. Zelo hitro smo pripravljeni zamenjati svoje vzorce prehranjevanja.
“Slovenci kupujemo poceni hrano, zelo močno se odzivamo na akcije. Zaskrbljujoče je, da Slovenec nima občutka, kaj je cenovno dno, predvsem pri hrani. Zdi se nam, da cena nima racionalnega minimuma, cena hrane gre lahko neskončno v minus. Ne razumemo tega, da ima to posledice pri načinu proizvodnje, surovinah, kakovosti …” – dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta
So za to, da iščemo čim cenejšo hrano, krivi diskontni trgovci? Diskontne trgovine imajo omejeno ponudbo, a natančno izbranih stvari, ki populaciji ustrezajo. Format diskontne trgovine je zmagovalni format v svetovnem merilu.
“Diskontni trgovci vključujejo slovensko ponudbo, da dekorirajo svoje trgovine. Slovenska živila v tovrstnih trgovinah niso resne ekonomske kategorije, seveda je nekaj izjem.”
V preteklem letu pa sta nas streznila dva dogodka pri uvozu hrane: poljski primer mesa in nekakovostno meso iz Avstrije. “To je zelo zapleten fenomen. V Slovenijo prihajajo živila, ki omogočajo izrazito nizko cenovno pozicijo, bodisi gre za ekstremno velike količine, uporabljajo se agresivne predelovalne metode. Gre za anonimne velikoserijske izdelke. Če slovenska industrija želi najti svoje mesto med temi izdelki, je pod velikim pritiskom. Veliki sistemi živilsko-predelovalne industrije so bolj inertni do tovrstnih praks, držijo visok standard, ker ga zmorejo v kombinaciji konkurenčne bitke na končni polici. Manjši sistemi pa so zelo simpatični, ampak jih je zelo veliko, a so zelo majhni, zato velikokrat najdemo koga, ki bo podlegel stranpotem. Stranpoti so prevare pri poreklu, česar je zelo veliko, kontrole tam pa ni,” še pojasnjuje Aleš Kuhar.
“Ne najdemo razvojne smeri, da zgradimo obrambni zid pred velikimi multinacionalkami. S piskri in kuhalnicami ne bomo zmagali v antiglobalizaciji.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je kritični opazovalec slovenskega prehranskega trga. Že dolgo opozarja, da nekritično kupujemo hrano s kakovostnega dna, edina zahteva potrošnika je ceneje, v akciji, s popustom. Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi?
Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo
Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi? Odgovarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar
Na predbožični večer smo Slovenci zapravili 101 milijon evrov. 24. 12. 2019 tako velja za dan, ko smo v preteklem letu zapravili največ denarja. Veliko denarja smo namenili tudi za hrano, pod katero so se v prazničnih dneh šibile domače mize. Redko pa se vprašamo, kakšno hrano nam trgovine sploh ponujajo in kaj jemo.
Pred vstopom v Evropsko unijo je imela Slovenija relativno zaprte meje za hrano in živilske izdelke. Slovenske živilske verige so pred tem ponujale lokalno hrano. Po vstopu pa smo hitro spremenili svoje vzorce, carinske bariere so padle in veliko spremembo je prinesel vstop dveh globalnih trgovskih verig, ki sta spremenili obzorje slovenskega prehranjevanja. Slovenci smo izrazito nezvesti, kar opažajo tudi tuje multinacionalke. Zelo hitro smo pripravljeni zamenjati svoje vzorce prehranjevanja.
“Slovenci kupujemo poceni hrano, zelo močno se odzivamo na akcije. Zaskrbljujoče je, da Slovenec nima občutka, kaj je cenovno dno, predvsem pri hrani. Zdi se nam, da cena nima racionalnega minimuma, cena hrane gre lahko neskončno v minus. Ne razumemo tega, da ima to posledice pri načinu proizvodnje, surovinah, kakovosti …” – dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta
So za to, da iščemo čim cenejšo hrano, krivi diskontni trgovci? Diskontne trgovine imajo omejeno ponudbo, a natančno izbranih stvari, ki populaciji ustrezajo. Format diskontne trgovine je zmagovalni format v svetovnem merilu.
“Diskontni trgovci vključujejo slovensko ponudbo, da dekorirajo svoje trgovine. Slovenska živila v tovrstnih trgovinah niso resne ekonomske kategorije, seveda je nekaj izjem.”
V preteklem letu pa sta nas streznila dva dogodka pri uvozu hrane: poljski primer mesa in nekakovostno meso iz Avstrije. “To je zelo zapleten fenomen. V Slovenijo prihajajo živila, ki omogočajo izrazito nizko cenovno pozicijo, bodisi gre za ekstremno velike količine, uporabljajo se agresivne predelovalne metode. Gre za anonimne velikoserijske izdelke. Če slovenska industrija želi najti svoje mesto med temi izdelki, je pod velikim pritiskom. Veliki sistemi živilsko-predelovalne industrije so bolj inertni do tovrstnih praks, držijo visok standard, ker ga zmorejo v kombinaciji konkurenčne bitke na končni polici. Manjši sistemi pa so zelo simpatični, ampak jih je zelo veliko, a so zelo majhni, zato velikokrat najdemo koga, ki bo podlegel stranpotem. Stranpoti so prevare pri poreklu, česar je zelo veliko, kontrole tam pa ni,” še pojasnjuje Aleš Kuhar.
“Ne najdemo razvojne smeri, da zgradimo obrambni zid pred velikimi multinacionalkami. S piskri in kuhalnicami ne bomo zmagali v antiglobalizaciji.”
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Neveljaven email naslov