Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
O tem, kako pokrpati luknje v znanju in prepade med otroki, ki so jih ukrepi ob epidemiji močno poglobili s klinično psihologinjo dr. Mateja Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora.
"To ni bilo obdobje, ki bi narekovalo manj stisk, težav. Vsi smo bili postavljeni v negotove okoliščine, nove situacije. Pričakovali smo, da bo povpraševanje vsaj preko telefonov večje, a je bilo ravno obratno." - dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, o delovanju v času epidemije
Letos so učitelji pred kar težko nalogo, vsak dan šolanja bo zgodba zase, a vsega skupaj se morajo lotiti čim bolj normalno, hkrati pa biti pozorni na posebnosti, ki se bodo pojavljale pri posameznih otrocih in skladno s tem otrokom pomagati. Dr. Mateja Hudoklin tudi opozarja, da ponovno zapiranje šol ne bi bilo dobro in je treba stremeti k temu, da se naredi vse, da do tega ne pride: "Še vedno se lahko ohrani stik z rutino, s strukturo, ki jo nudi šola kot institucija. Hkrati se ohrani stik z drugimi otroki. Vseeno se do določene mere pokriva področja, ki jih otrok nujno potrebuje, zato da zdravo odrašča."
"Nekateri otroci v svojih primarnih okoljih nikoli ne bodo imeli priložnosti izkusiti in doživeti nekaj drugačnega in iti v Ljubljano, v gledališče, obiskat muzeja … To je tista vloga šole, ki je mogoče malo prikrita, a smo v zadnjem času večkrat slišali, da je šola namenjena temu, da zmanjšuje razlike, ki so sicer med otroki in ki nastajajo zaradi različnih okoliščin, iz katerih otroci izhajajo."
Smo se v času, ko so bile šole zaprte, zavedli, kako pomemben del naše družbe so?
"Ne vem, če je bil ta čas dovolj dolg, da bi popolnoma resetirali svoj odnos do šole. Se pa je izkazalo, da je šola zelo pomemben dejavnik, ne samo v življenju otrok, ampak tudi družin in da šola ne samo da izobražuje in daje znanje, ampak jim nudi še veliko več."
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
O tem, kako pokrpati luknje v znanju in prepade med otroki, ki so jih ukrepi ob epidemiji močno poglobili s klinično psihologinjo dr. Mateja Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora.
"To ni bilo obdobje, ki bi narekovalo manj stisk, težav. Vsi smo bili postavljeni v negotove okoliščine, nove situacije. Pričakovali smo, da bo povpraševanje vsaj preko telefonov večje, a je bilo ravno obratno." - dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, o delovanju v času epidemije
Letos so učitelji pred kar težko nalogo, vsak dan šolanja bo zgodba zase, a vsega skupaj se morajo lotiti čim bolj normalno, hkrati pa biti pozorni na posebnosti, ki se bodo pojavljale pri posameznih otrocih in skladno s tem otrokom pomagati. Dr. Mateja Hudoklin tudi opozarja, da ponovno zapiranje šol ne bi bilo dobro in je treba stremeti k temu, da se naredi vse, da do tega ne pride: "Še vedno se lahko ohrani stik z rutino, s strukturo, ki jo nudi šola kot institucija. Hkrati se ohrani stik z drugimi otroki. Vseeno se do določene mere pokriva področja, ki jih otrok nujno potrebuje, zato da zdravo odrašča."
"Nekateri otroci v svojih primarnih okoljih nikoli ne bodo imeli priložnosti izkusiti in doživeti nekaj drugačnega in iti v Ljubljano, v gledališče, obiskat muzeja … To je tista vloga šole, ki je mogoče malo prikrita, a smo v zadnjem času večkrat slišali, da je šola namenjena temu, da zmanjšuje razlike, ki so sicer med otroki in ki nastajajo zaradi različnih okoliščin, iz katerih otroci izhajajo."
Smo se v času, ko so bile šole zaprte, zavedli, kako pomemben del naše družbe so?
"Ne vem, če je bil ta čas dovolj dolg, da bi popolnoma resetirali svoj odnos do šole. Se pa je izkazalo, da je šola zelo pomemben dejavnik, ne samo v življenju otrok, ampak tudi družin in da šola ne samo da izobražuje in daje znanje, ampak jim nudi še veliko več."
Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Neveljaven email naslov