Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi
Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom."
"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne."
Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.
"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike."
Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno."
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi
Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom."
"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne."
Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.
"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike."
Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno."
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov