Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

13.10.2021

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!

Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost

"Slovenska tiskovna agencija ta hip drvi proti prepadu, kar je povsem nepotrebno. Po tej poti gre tudi RTV, le da je morda ta prepad nekoliko bolj oddaljen, a slej ali prej se bo tudi javna radiotelevizija srečala s podobnimi težavami kot STA."

To grozljivo ugotovitev nam je pred dnevi povedal član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, ko je bil na delovnem obisku v Sloveniji.

Slovenija ima vse večje težave z medijsko svobodo. Grožnje, napadi na medije in novinarje,  finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije so nedopustni. STA je tik pred stečajem, ker je vlada januarja 2021 prenehala financirati njeno javno službo. Financiranje opravljanja javne službe STA pa je zakonska obveznost vlade, ki predstavlja Republiko Slovenijo, ustanoviteljico agencije, tako določa zakon o STA, o tem govori tudi sedmi protikoronski zakon, ki določa, da mora država agenciji izplačati mesečno nadomestilo ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o financiranju. Pogajanja o pogodbi glede letošnjega financiranja STA z Ukomom (Uradom vlade za komuniciranje) so bila namreč neuspešna.

Gregor Mlakar, ki je bil kot predstavnik zaposlenih pred kratkim izvoljen za člana nadzornega sveta STA, je dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Maribora. Na kratko je predstavil svoj delovni teden: "Dopisniško delo je zelo razgibano, spoznati se moramo na marsikaj, na več tematik v enem samem dnevu, od težav v poslovanju kakšnega podjetja, zakaj Ptujčani tako dolgo čakajo na urgentni center, pokrivamo umetniške festivale, športne dogodke, ne boste verjeli, celo obiske vlade po regijah spremljamo, čeprav menda že deset mesecev ne opravljamo javnega servisa. Ker je naših kolegov v centralni redakciji zaradi težav iz tedna v teden manj, priskočimo dopisniki na pomoč tudi s temami, ki so nacionalne, zato se te dni ukvarjam s podražitvijo energentov in iščem odzive večjih slovenskih podjetij o posledicah teh podražitev. Danes me v Lenartu čaka še razvojna konferenca za Podravje, jutri dopoldne bom preživel na sodišču ... Poleg vsega tega pa mi veliko časa vzame tudi boj za preživetje STA."

Gregor Mlakar, ki je že 23 let novinar Slovenske tiskovne agencije, o tem, kako se je v pogodbi, ki jo je uprava STA zavrnila, ocenjevalo agencijo in novinarsko delo:

"V tej pogodbi je bila STA obravnavana kot nekakšno proizvodno podjetje, vsaka naša novica pa se je vrednotila kot liter mleka ali kilogram krompirja."

Delegacija partnerjev Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev, ki vključuje več uglednih mednarodnih medijskih organizacij, je bila prejšnji teden že na svoji drugi misiji v Sloveniji. Člani delegacije (Mogens Blicher Bjerregård, Jamie Wiseman, Laurens Hueting) so povedali, da so se medijske razmere, ki so jih pri nas prvič spoznavali in analizirali maja in junija letos, še poslabšale. Konec junija so v svojem poročilu napisali, da slovenska vlada sistematično spodkopava neodvisne, kritične medije, da je javna razprava zaradi žalitev in napadov na medije in novinarje strupena, zaznali so težnjo po prevzemu večjega nadzora nad Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo. Pri tem vlada uporablja pravne in administrativne pritiske, zlonamerne napade, tudi osebne, ki so namenjeni rušenju integritete in neodvisnosti teh medijev, so še ocenili v poročilu. Ugotovili so, da ima Slovenija velike težave z medijsko svobodo.

Pomemben partner Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev je tudi Mednarodni inštitut za tisk s sedežem na Dunaju. Član njihove zagovorniške ekipe Jamie Wiseman razlaga, da je to, kar se dogaja s Slovensko tiskovno agencijo, zelo resno, saj agenciji grozi stečaj.

"Zaposleni na STA so pod velikimi pritiski , kar povzroča zaskrbljenost, negotovost, depresije. Opaziti ni nobenega napredka, kar je veliko razočaranje."

Pritiski na medije in novinarje na Madžarskem in Poljskem so zelo ogrozili neodvisno novinarstvo, pojasnjuje Wiseman, ki meni, da se Unija in Komisija na ta nedopustna dogajanja nista ustrezno in dovolj hitro odzivali, zato se v zadnjem času porajajo številne ideje, med njimi je tudi pobuda za ustanovitev sklada za nujne medijske primere: "Ko je ogroženo profesionalno novinarstvo, bi se mediju, ki se znajde v takšnih težavah, v kakršnih je zdaj STA, pomagalo z denarjem iz tega sklada, kar bi bil rešilni jopič, ki bi medij obdržal nad gladino, dokler se ne bi vzpostavil stabilen vir financiranja."

Vse te ideje so seveda uresničljive šele nekje daleč v prihodnosti. Za reševanje STA pa ni več veliko časa, saj v bistvu govorimo o dnevih, tednih, morda mesecu ali dveh. Ravno danes, 13. oktobra 2021, je sodišče opravilo glavno obravnavo v tožbi STA proti državi, odločitev pa bo predvidoma znana čez mesec in pol. "Danes je dan, ko se je mogoče le začel odvijati klobčič pravne zagate, ali nam je vlada dolžna plačati nadomestilo za opravljanje javne službe," je novico komentirala novinarka STA Alenka Potočnik, ki je tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.

"Če bo po odločitvi sodišča vladna stran vložila tožbo, bi to zadevo še podaljšalo tja do začetka prihodnjega leta ali še dlje, takrat bo morda za STA že prepozno."

"Pravice do obveščenosti, ki je temeljna človekova pravica, ne moremo uresničevati brez kakovostnih in neodvisnih javnih medijev, ki bi jih morali krepiti, nikakor pa ne šibiti ali celo odpravljati," poudarja Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC je tudi soustanovitelj Pravne mreže za varstvo demokracije):

"Javni mediji držijo družbi in oblasti ogledalo. Če vladi podoba v ogledalu ni všeč, naj ne razbije ogledala, ampak naj se vpraša, kaj bi morala spremeniti v svojem delovanju."

"Kar se dogaja v slovenskem medijskem prostoru, zahteva hitre odzive, akcijo, besede niso dovolj," je prepričan Mogens Blicher Bjerregård, predsednik Evropske zveze novinarjev (EFJ), ki še dodaja, da bi morala Evropska komisija, ta napoveduje tudi zakon o medijski svobodi, spodbujati spremembe, ki so nujne, imeti mehanizme, s katerimi bi zagotovila medijski pluralizem, finančno podporo medijem in načine, s katerimi bi preprečila nesprejemljive težnje po prevzemanju nadzora nad mediji.

"Žal mi je, da se s sredstvi iz velikega evropskega sklada za okrevanje ne pomaga tudi medijem, ta denar države usmerjajo v vse drugo, le v medije ne."

Bjerregård sporoča vladam, ki imajo pretirane medijske apetite, da ne potrebujemo voditeljev držav, ki bi novinarjem in medijem govorili, kako moramo opravljati svoje delo, potrebujemo voditelje držav, ki neodvisne medije in novinarje ščitijo in jih podpirajo, je odločen predsednik EFJ.

"Od voditelja države pričakujemo nekaj zelo preprostega. Le to naj reče, da podpira medijsko svobodo, neodvisnost in varnost novinarjev, od njega pričakujemo še, da tej zavezi sledi."

"Slovenska javnost se mora zavedati pomena svobode medijev in tega, kaj bi smrt Slovenske tiskovne agencije in popolna podreditev RTV Slovenija eni politični opciji pomenili za našo mlado demokracijo," opozarja novinar STA Gregor Mlakar.

"Pred letom in pol se nam je marsikaj zdelo samoumevno, zdaj pa se začenjamo počasi zavedati, da je boj za svobodo in človekove pravice naša stalnica. Ne bom vrgel puške v koruzo, STA mora obstati."

"Še vedno se borimo za obSTAnek", sklene Alenka Potočnik:

"Vladi sporočam, da smo trideset let znali opravljati novinarsko agencijsko delo in izpolnjevati svoje poslanstvo, to še vedno znamo in to delamo, čeprav nas je zaradi finančnega izčrpavanja vse manj. Kolektiv STA, ki upa, da bo rešitev kmalu na mizi, se ne namerava vdati, upa. Škarje in platno sta v rokah Ukoma in vlade, ki to zadevo lahko rešita zelo hitro, če je v njunem interesu, da STA obstane in še naprej opravlja svojo pomembno javno službo."

Alenka Potočnik se slovenski javnosti zahvaljuje za dozdajšnjo podporo, ne le finančno, tudi moralno. Vse, ki bi radi še naprej neodvisni STA pomagali preživeti s svojimi donacijami, pa obvešča, da je transakcijski račun za nakazila še vedno odprt.

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

13.10.2021

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!

Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost

"Slovenska tiskovna agencija ta hip drvi proti prepadu, kar je povsem nepotrebno. Po tej poti gre tudi RTV, le da je morda ta prepad nekoliko bolj oddaljen, a slej ali prej se bo tudi javna radiotelevizija srečala s podobnimi težavami kot STA."

To grozljivo ugotovitev nam je pred dnevi povedal član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, ko je bil na delovnem obisku v Sloveniji.

Slovenija ima vse večje težave z medijsko svobodo. Grožnje, napadi na medije in novinarje,  finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije so nedopustni. STA je tik pred stečajem, ker je vlada januarja 2021 prenehala financirati njeno javno službo. Financiranje opravljanja javne službe STA pa je zakonska obveznost vlade, ki predstavlja Republiko Slovenijo, ustanoviteljico agencije, tako določa zakon o STA, o tem govori tudi sedmi protikoronski zakon, ki določa, da mora država agenciji izplačati mesečno nadomestilo ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o financiranju. Pogajanja o pogodbi glede letošnjega financiranja STA z Ukomom (Uradom vlade za komuniciranje) so bila namreč neuspešna.

Gregor Mlakar, ki je bil kot predstavnik zaposlenih pred kratkim izvoljen za člana nadzornega sveta STA, je dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Maribora. Na kratko je predstavil svoj delovni teden: "Dopisniško delo je zelo razgibano, spoznati se moramo na marsikaj, na več tematik v enem samem dnevu, od težav v poslovanju kakšnega podjetja, zakaj Ptujčani tako dolgo čakajo na urgentni center, pokrivamo umetniške festivale, športne dogodke, ne boste verjeli, celo obiske vlade po regijah spremljamo, čeprav menda že deset mesecev ne opravljamo javnega servisa. Ker je naših kolegov v centralni redakciji zaradi težav iz tedna v teden manj, priskočimo dopisniki na pomoč tudi s temami, ki so nacionalne, zato se te dni ukvarjam s podražitvijo energentov in iščem odzive večjih slovenskih podjetij o posledicah teh podražitev. Danes me v Lenartu čaka še razvojna konferenca za Podravje, jutri dopoldne bom preživel na sodišču ... Poleg vsega tega pa mi veliko časa vzame tudi boj za preživetje STA."

Gregor Mlakar, ki je že 23 let novinar Slovenske tiskovne agencije, o tem, kako se je v pogodbi, ki jo je uprava STA zavrnila, ocenjevalo agencijo in novinarsko delo:

"V tej pogodbi je bila STA obravnavana kot nekakšno proizvodno podjetje, vsaka naša novica pa se je vrednotila kot liter mleka ali kilogram krompirja."

Delegacija partnerjev Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev, ki vključuje več uglednih mednarodnih medijskih organizacij, je bila prejšnji teden že na svoji drugi misiji v Sloveniji. Člani delegacije (Mogens Blicher Bjerregård, Jamie Wiseman, Laurens Hueting) so povedali, da so se medijske razmere, ki so jih pri nas prvič spoznavali in analizirali maja in junija letos, še poslabšale. Konec junija so v svojem poročilu napisali, da slovenska vlada sistematično spodkopava neodvisne, kritične medije, da je javna razprava zaradi žalitev in napadov na medije in novinarje strupena, zaznali so težnjo po prevzemu večjega nadzora nad Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo. Pri tem vlada uporablja pravne in administrativne pritiske, zlonamerne napade, tudi osebne, ki so namenjeni rušenju integritete in neodvisnosti teh medijev, so še ocenili v poročilu. Ugotovili so, da ima Slovenija velike težave z medijsko svobodo.

Pomemben partner Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev je tudi Mednarodni inštitut za tisk s sedežem na Dunaju. Član njihove zagovorniške ekipe Jamie Wiseman razlaga, da je to, kar se dogaja s Slovensko tiskovno agencijo, zelo resno, saj agenciji grozi stečaj.

"Zaposleni na STA so pod velikimi pritiski , kar povzroča zaskrbljenost, negotovost, depresije. Opaziti ni nobenega napredka, kar je veliko razočaranje."

Pritiski na medije in novinarje na Madžarskem in Poljskem so zelo ogrozili neodvisno novinarstvo, pojasnjuje Wiseman, ki meni, da se Unija in Komisija na ta nedopustna dogajanja nista ustrezno in dovolj hitro odzivali, zato se v zadnjem času porajajo številne ideje, med njimi je tudi pobuda za ustanovitev sklada za nujne medijske primere: "Ko je ogroženo profesionalno novinarstvo, bi se mediju, ki se znajde v takšnih težavah, v kakršnih je zdaj STA, pomagalo z denarjem iz tega sklada, kar bi bil rešilni jopič, ki bi medij obdržal nad gladino, dokler se ne bi vzpostavil stabilen vir financiranja."

Vse te ideje so seveda uresničljive šele nekje daleč v prihodnosti. Za reševanje STA pa ni več veliko časa, saj v bistvu govorimo o dnevih, tednih, morda mesecu ali dveh. Ravno danes, 13. oktobra 2021, je sodišče opravilo glavno obravnavo v tožbi STA proti državi, odločitev pa bo predvidoma znana čez mesec in pol. "Danes je dan, ko se je mogoče le začel odvijati klobčič pravne zagate, ali nam je vlada dolžna plačati nadomestilo za opravljanje javne službe," je novico komentirala novinarka STA Alenka Potočnik, ki je tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.

"Če bo po odločitvi sodišča vladna stran vložila tožbo, bi to zadevo še podaljšalo tja do začetka prihodnjega leta ali še dlje, takrat bo morda za STA že prepozno."

"Pravice do obveščenosti, ki je temeljna človekova pravica, ne moremo uresničevati brez kakovostnih in neodvisnih javnih medijev, ki bi jih morali krepiti, nikakor pa ne šibiti ali celo odpravljati," poudarja Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC je tudi soustanovitelj Pravne mreže za varstvo demokracije):

"Javni mediji držijo družbi in oblasti ogledalo. Če vladi podoba v ogledalu ni všeč, naj ne razbije ogledala, ampak naj se vpraša, kaj bi morala spremeniti v svojem delovanju."

"Kar se dogaja v slovenskem medijskem prostoru, zahteva hitre odzive, akcijo, besede niso dovolj," je prepričan Mogens Blicher Bjerregård, predsednik Evropske zveze novinarjev (EFJ), ki še dodaja, da bi morala Evropska komisija, ta napoveduje tudi zakon o medijski svobodi, spodbujati spremembe, ki so nujne, imeti mehanizme, s katerimi bi zagotovila medijski pluralizem, finančno podporo medijem in načine, s katerimi bi preprečila nesprejemljive težnje po prevzemanju nadzora nad mediji.

"Žal mi je, da se s sredstvi iz velikega evropskega sklada za okrevanje ne pomaga tudi medijem, ta denar države usmerjajo v vse drugo, le v medije ne."

Bjerregård sporoča vladam, ki imajo pretirane medijske apetite, da ne potrebujemo voditeljev držav, ki bi novinarjem in medijem govorili, kako moramo opravljati svoje delo, potrebujemo voditelje držav, ki neodvisne medije in novinarje ščitijo in jih podpirajo, je odločen predsednik EFJ.

"Od voditelja države pričakujemo nekaj zelo preprostega. Le to naj reče, da podpira medijsko svobodo, neodvisnost in varnost novinarjev, od njega pričakujemo še, da tej zavezi sledi."

"Slovenska javnost se mora zavedati pomena svobode medijev in tega, kaj bi smrt Slovenske tiskovne agencije in popolna podreditev RTV Slovenija eni politični opciji pomenili za našo mlado demokracijo," opozarja novinar STA Gregor Mlakar.

"Pred letom in pol se nam je marsikaj zdelo samoumevno, zdaj pa se začenjamo počasi zavedati, da je boj za svobodo in človekove pravice naša stalnica. Ne bom vrgel puške v koruzo, STA mora obstati."

"Še vedno se borimo za obSTAnek", sklene Alenka Potočnik:

"Vladi sporočam, da smo trideset let znali opravljati novinarsko agencijsko delo in izpolnjevati svoje poslanstvo, to še vedno znamo in to delamo, čeprav nas je zaradi finančnega izčrpavanja vse manj. Kolektiv STA, ki upa, da bo rešitev kmalu na mizi, se ne namerava vdati, upa. Škarje in platno sta v rokah Ukoma in vlade, ki to zadevo lahko rešita zelo hitro, če je v njunem interesu, da STA obstane in še naprej opravlja svojo pomembno javno službo."

Alenka Potočnik se slovenski javnosti zahvaljuje za dozdajšnjo podporo, ne le finančno, tudi moralno. Vse, ki bi radi še naprej neodvisni STA pomagali preživeti s svojimi donacijami, pa obvešča, da je transakcijski račun za nakazila še vedno odprt.

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA.


10.10.2023

Mednarodni dan duševnega zdravja: Mladi so kot lakmusov papir

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.


04.10.2023

Šolski sistem pušča otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj

"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.


03.10.2023

Nova normalnost dela

Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?


27.09.2023

Prijetna toplota znotraj, nevaren zrak zunaj

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?


26.09.2023

Kakšno moč še ima Organizacija združenih narodov?

Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.


20.09.2023

E-zlorabe otrok

Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?


19.09.2023

Potrošniki nenaklonjeni menjavi bank in premikanju svojih sredstev

Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.


13.09.2023

S konopljo je povezano še veliko strahu, zato je pomembno ljudi izobraževati

Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.


12.09.2023

Koliko več poplavne varnosti bi lahko zagotovili z boljšo skrbjo za hudournike in gozdove?

Ob načrtovanju obnove poplavljenih in s hudourniškimi nanosi zasutih območij prizadeti prebivalci pričakujejo številne ukrepe za boljše urejanje nižinskih vodotokov. Želijo višje nasipe, utrjene brežine, trdnejše mostove in drugačno urejanje voda, ob katerih živijo. Toda koliko bi stroka pri načrtovanju morala bolj upoštevati tudi vpliv gozda in rečnih povirij ter hudournikov, ki lahko močno vplivajo na posledice poplav v dolinah? Koliko več varnosti bi pridobili z drugačno skrbjo za hudournike in s krepitvijo varovalne ter hidrološke vloge gozda, ki obsega skoraj 60 odstotkov ozemlja?


05.09.2023

Klemen Lah: Ujeli smo se v nevaren stampedo tekmovalnosti

Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.


30.08.2023

Manfred Spitzer: Vzgajamo generacije slepih, debelih in pozabljivih ljudi

Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.


15.08.2023

Umetna inteligenca v pravu

Revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, se dogaja tudi v Sloveniji. Denimo v načinu pridobivanja pravnih informacij. Tudi o dilemah in odgovornosti v primeru UI halucinacij in prihodnosti uporabe umetne inteligence tako v pravu kot drugje, vključno z dobrobitmi kot nevarnostmi, ki jih lahko prinese.


11.08.2023

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.


09.08.2023

Prijava škod po poplavah

Zdaj, ko so se poplavne vode umaknile, je moč videti, kakšno razdejanje so pustile za seboj in kakšna ogromna škoda je nastala. Za tiste, ki imajo svoje premičnine in nepremičnine zavarovane, je poleg vseh nevšečnosti zdaj tudi čas, da se obrnejo na svoje zavarovalnice in zavarovalne zastopnike in prijavijo škodo, ki je nastala. Roki za prijavo škod so različni, a se bodo glede na okoliščine zavarovalnice prilagodile in jih ne bodo dosledno upoštevale. Kakšen je torej najbolj učinkovit postopek prijave škode? Na kaj moramo biti pozorni, katere dokumente in dokaze moramo zbrati, katere uničene stvari lahko zavržemo in katere shranimo do prihoda cenilca? Nekaj praktičnih nasvetov, kako do zavarovalnih odškodnin, do katerih smo upravičeni, bo z nami delil Samo Ravnikar, zavarovalni zastopnik v podjetju Avalon Tim.


01.08.2023

Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu

Število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu se povečuje. Gre za grožnje, pisne ali osebne, fizične ali besedne, za sovražne zapise na družbenih omrežjih, napade z orožjem in drugimi predmeti. Podatki kažejo, da nasilje na svojem delovnem mestu občuti povprečno 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu. O napadih v prejšnjih letih smo poročali tudi iz zdravstvenih ustanov v slovenski Istri, žal celo o smrtnih žrtvah. Zdravstveni delavci že dolgo opozarjajo na to, da je marsikdo soočanje z nasiljem že začel sprejemati kot del službe.


26.07.2023

Hitri turizem na pohodu po slovenskih gorah

Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?


19.07.2023

Je čas za reformo centrov za socialno delo?

"Evalvacija bi morala biti vedno zadnji korak vsake reforme, saj nam pove, kaj je šlo narobe, kaj je bilo dobro in kaj je še treba narediti," pripoveduje dr. Matej Babšek, strokovnjak na področju socialnega varstva, ki je v svoji doktorski nalogi analiziral in ocenil reorganizacijo centrov za socialno delo leta 2018.


18.07.2023

Kako bodo na Irskem ozelenili javni promet?

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?


12.07.2023

Pomanjkanje zdravil kroničen, a za zdaj še obvladljiv izziv

V zadnjih dveh desetletjih se je potrjeno pomanjkanje zdravil v Evropi povečalo za dvajsetkrat. Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni. Od več kot 5000 registriranih je na slovenskem trgu motena oskrba s približno 300 zdravili, odmeva zlasti pomanjkanje antibiotikov, zelo pereč problem je tudi motena oskrba z zdravili za kronične in redke bolezni. Kakšni so vzroki v ozadju motenj v preskrbi z zdravili, kako jo občutijo zdravniki in pacienti ter kakšno oviro predstavlja pri delu v lekarnah?


05.07.2023

30-urni delovnik se ne uveljavlja zaradi altruizma, pač pa zaradi koristi za podjetja

Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?


Stran 5 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov