Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

CSD Ljubljana in sodba v imenu ljudstva

22.02.2022

"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.

Ivan Janko Cafuta: Včasih je treba slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma

"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, smo spraševali o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.

"V zvezi s to odlično utemeljeno sodbo, s katero je bil razveljavljen odpoklic člana sveta zavoda, me žalosti več okoliščin na strani centra za socialno delo in še bolj na strani pristojnega ministrstva," je povedal prof. dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

"Avtoritarnost vrhovne oblasti, ki se kaže v zlorabi ustave in druge zakonodaje, se z lahkoto širi na nižje ravni."

Ivan Janko Cafuta, priznani strokovnjak na področju socialnega dela, zaposlen na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD, ki je organ upravljanja centra, o razlogih, zaradi katerih je prepričan, da bi morala biti direktorica razrešena:

 "Pod njenih vodenjem usihata socialno delo in strokovnost, v zadnjem času je veliko slišati o nezakonitosti delovanja, kar se mi zdi zelo resna zadeva, center za socialno delo izgublja strokovni potencial, odhajajo starejši, izkušeni, na najzahtevnejša delovna mesta pa se zaposluje začetnike. Ljudje so izgoreli, vodstvo svoje poslanstvo izvaja avtoritarno, ljudi nadzira lezmerno, če greš na teren, moraš prej dobiti soglasje nadrejenega, kar pomeni nezaupanje strokovnim delavcem."

V primerih, ko se človek znajde pred strojem, ki ga lahko potepta, se zaposleni ne odločijo pogosto za tožbo, Cafuta pravi, da odločitev ni bila težka, da je treba včasih slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma.

Kako razmere na CSD Ljubljana in sodbo Višjega sodišča komentira prof. dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo:

"To vliva nekaj optimizma, da smo morda sposobni premagati silnice, ki potiskajo socialno delo v birokratizacijo in podrejanje. Kar se je zgodilo, ni le zmaga malega človeka proti tem silnicam, ampak je tudi zmaga miselnosti, ki je značilna za socialno delo. Centri za socialno delo se morajo odzivati na težave ljudi, biti morajo zelo demokratično ustrojeni, socialni delavci morajo imeti diskrecijsko pravico, strokovno avtonomijo, da skupaj s svojimi uporabniki odločajo o njihovem življenju. O tem ne more odločati direktorica zavoda, ne more odločati ministrstvo, o tem se mora odločati človek sam, službe pa mu morajo biti pri tem v oporo."


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

CSD Ljubljana in sodba v imenu ljudstva

22.02.2022

"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.

Ivan Janko Cafuta: Včasih je treba slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma

"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, smo spraševali o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.

"V zvezi s to odlično utemeljeno sodbo, s katero je bil razveljavljen odpoklic člana sveta zavoda, me žalosti več okoliščin na strani centra za socialno delo in še bolj na strani pristojnega ministrstva," je povedal prof. dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

"Avtoritarnost vrhovne oblasti, ki se kaže v zlorabi ustave in druge zakonodaje, se z lahkoto širi na nižje ravni."

Ivan Janko Cafuta, priznani strokovnjak na področju socialnega dela, zaposlen na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD, ki je organ upravljanja centra, o razlogih, zaradi katerih je prepričan, da bi morala biti direktorica razrešena:

 "Pod njenih vodenjem usihata socialno delo in strokovnost, v zadnjem času je veliko slišati o nezakonitosti delovanja, kar se mi zdi zelo resna zadeva, center za socialno delo izgublja strokovni potencial, odhajajo starejši, izkušeni, na najzahtevnejša delovna mesta pa se zaposluje začetnike. Ljudje so izgoreli, vodstvo svoje poslanstvo izvaja avtoritarno, ljudi nadzira lezmerno, če greš na teren, moraš prej dobiti soglasje nadrejenega, kar pomeni nezaupanje strokovnim delavcem."

V primerih, ko se človek znajde pred strojem, ki ga lahko potepta, se zaposleni ne odločijo pogosto za tožbo, Cafuta pravi, da odločitev ni bila težka, da je treba včasih slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma.

Kako razmere na CSD Ljubljana in sodbo Višjega sodišča komentira prof. dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo:

"To vliva nekaj optimizma, da smo morda sposobni premagati silnice, ki potiskajo socialno delo v birokratizacijo in podrejanje. Kar se je zgodilo, ni le zmaga malega človeka proti tem silnicam, ampak je tudi zmaga miselnosti, ki je značilna za socialno delo. Centri za socialno delo se morajo odzivati na težave ljudi, biti morajo zelo demokratično ustrojeni, socialni delavci morajo imeti diskrecijsko pravico, strokovno avtonomijo, da skupaj s svojimi uporabniki odločajo o njihovem življenju. O tem ne more odločati direktorica zavoda, ne more odločati ministrstvo, o tem se mora odločati človek sam, službe pa mu morajo biti pri tem v oporo."


06.02.2018

Model "lex Magna" za vse?

Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali


30.01.2018

Kako najti ključne ljudi za ključna delovna mesta

Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.


23.01.2018

Ženske so bolj izobražene, a manj plačane

Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?


17.01.2018

Lezbos - Na robu Evrope

Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.


09.01.2018

Poplava dimnikarskih družb skrbi za kaos

V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden


26.12.2017

Slovenija: blizu in hkrati daleč?

Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".


19.12.2017

Ko imajo otroci čas, ga imajo tudi spletni kriminalci

Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab


12.12.2017

V čistejšem zraku bi živeli do dve leti dlje

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje


05.12.2017

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov


28.11.2017

Agresivno nad javna naročila v zdravstvu

Računsko sodišče v vrtincu porabe javnega denarja


21.11.2017

Zarošeno vetrobransko steklo ali meglen pogled zaradi alkohola?

Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?


14.11.2017

Trinajsta plača, v dobrem in slabem smo v istem čolnu

Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih


07.11.2017

Slovenska vina: hit ali mit?

Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin


24.10.2017

Namesto v ustanovi čim dlje v domačem okolju

V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.


17.10.2017

Prvi posredovalci vse pomembnejši člen pri reševanju življenj

Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".


10.10.2017

Brezdomci niso samo na ulici

Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč.  Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.


03.10.2017

S pozitivnimi primeri nad diskriminacijo

Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.


26.09.2017

Trije ljudje - eno društvo

V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.


19.09.2017

Ugrabljeno okolje

Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?


10.09.2017

Vsi naši Agrokomerci

Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


Stran 24 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov