Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
Ivan Janko Cafuta: Včasih je treba slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, smo spraševali o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
"V zvezi s to odlično utemeljeno sodbo, s katero je bil razveljavljen odpoklic člana sveta zavoda, me žalosti več okoliščin na strani centra za socialno delo in še bolj na strani pristojnega ministrstva," je povedal prof. dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
"Avtoritarnost vrhovne oblasti, ki se kaže v zlorabi ustave in druge zakonodaje, se z lahkoto širi na nižje ravni."
Ivan Janko Cafuta, priznani strokovnjak na področju socialnega dela, zaposlen na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD, ki je organ upravljanja centra, o razlogih, zaradi katerih je prepričan, da bi morala biti direktorica razrešena:
"Pod njenih vodenjem usihata socialno delo in strokovnost, v zadnjem času je veliko slišati o nezakonitosti delovanja, kar se mi zdi zelo resna zadeva, center za socialno delo izgublja strokovni potencial, odhajajo starejši, izkušeni, na najzahtevnejša delovna mesta pa se zaposluje začetnike. Ljudje so izgoreli, vodstvo svoje poslanstvo izvaja avtoritarno, ljudi nadzira lezmerno, če greš na teren, moraš prej dobiti soglasje nadrejenega, kar pomeni nezaupanje strokovnim delavcem."
V primerih, ko se človek znajde pred strojem, ki ga lahko potepta, se zaposleni ne odločijo pogosto za tožbo, Cafuta pravi, da odločitev ni bila težka, da je treba včasih slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma.
Kako razmere na CSD Ljubljana in sodbo Višjega sodišča komentira prof. dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo:
"To vliva nekaj optimizma, da smo morda sposobni premagati silnice, ki potiskajo socialno delo v birokratizacijo in podrejanje. Kar se je zgodilo, ni le zmaga malega človeka proti tem silnicam, ampak je tudi zmaga miselnosti, ki je značilna za socialno delo. Centri za socialno delo se morajo odzivati na težave ljudi, biti morajo zelo demokratično ustrojeni, socialni delavci morajo imeti diskrecijsko pravico, strokovno avtonomijo, da skupaj s svojimi uporabniki odločajo o njihovem življenju. O tem ne more odločati direktorica zavoda, ne more odločati ministrstvo, o tem se mora odločati človek sam, službe pa mu morajo biti pri tem v oporo."
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
Ivan Janko Cafuta: Včasih je treba slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, smo spraševali o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
"V zvezi s to odlično utemeljeno sodbo, s katero je bil razveljavljen odpoklic člana sveta zavoda, me žalosti več okoliščin na strani centra za socialno delo in še bolj na strani pristojnega ministrstva," je povedal prof. dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
"Avtoritarnost vrhovne oblasti, ki se kaže v zlorabi ustave in druge zakonodaje, se z lahkoto širi na nižje ravni."
Ivan Janko Cafuta, priznani strokovnjak na področju socialnega dela, zaposlen na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD, ki je organ upravljanja centra, o razlogih, zaradi katerih je prepričan, da bi morala biti direktorica razrešena:
"Pod njenih vodenjem usihata socialno delo in strokovnost, v zadnjem času je veliko slišati o nezakonitosti delovanja, kar se mi zdi zelo resna zadeva, center za socialno delo izgublja strokovni potencial, odhajajo starejši, izkušeni, na najzahtevnejša delovna mesta pa se zaposluje začetnike. Ljudje so izgoreli, vodstvo svoje poslanstvo izvaja avtoritarno, ljudi nadzira lezmerno, če greš na teren, moraš prej dobiti soglasje nadrejenega, kar pomeni nezaupanje strokovnim delavcem."
V primerih, ko se človek znajde pred strojem, ki ga lahko potepta, se zaposleni ne odločijo pogosto za tožbo, Cafuta pravi, da odločitev ni bila težka, da je treba včasih slediti svojim prepričanjem in imeti malo poguma.
Kako razmere na CSD Ljubljana in sodbo Višjega sodišča komentira prof. dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo:
"To vliva nekaj optimizma, da smo morda sposobni premagati silnice, ki potiskajo socialno delo v birokratizacijo in podrejanje. Kar se je zgodilo, ni le zmaga malega človeka proti tem silnicam, ampak je tudi zmaga miselnosti, ki je značilna za socialno delo. Centri za socialno delo se morajo odzivati na težave ljudi, biti morajo zelo demokratično ustrojeni, socialni delavci morajo imeti diskrecijsko pravico, strokovno avtonomijo, da skupaj s svojimi uporabniki odločajo o njihovem življenju. O tem ne more odločati direktorica zavoda, ne more odločati ministrstvo, o tem se mora odločati človek sam, službe pa mu morajo biti pri tem v oporo."
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov