Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vloga ljudskega izročila v vsakdanjem življenju se nenehno spreminja, prav tako pa tudi odnos do njega. Ker starosvetni način življenja že desetletja počasi izginja, so se ljudje začeli ohranjanju izročila zavestno posvečati. Tako so domačini že leta 1977 pri Tomažu pri Ormožu pripravili srečanje, na katerem so okoliški pevci in godci predstavili del domačega izročila, posnela pa ga je tudi radijska ekipa. V radijskem programu ga je predstavil Julijan Strajnar in tako zdaj lahko drugič zapored poslušamo utrinke nastopov s tega srečanja.
5 epizod
Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz arhiva Radia Slovenija in Glasbeno narodopisnega instituta.
Vloga ljudskega izročila v vsakdanjem življenju se nenehno spreminja, prav tako pa tudi odnos do njega. Ker starosvetni način življenja že desetletja počasi izginja, so se ljudje začeli ohranjanju izročila zavestno posvečati. Tako so domačini že leta 1977 pri Tomažu pri Ormožu pripravili srečanje, na katerem so okoliški pevci in godci predstavili del domačega izročila, posnela pa ga je tudi radijska ekipa. V radijskem programu ga je predstavil Julijan Strajnar in tako zdaj lahko drugič zapored poslušamo utrinke nastopov s tega srečanja.
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali, kako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapeli in zaigrali pevci in godci iz Čušperka in Račne ter nekaterih okoliških vasi. To so kraji nedaleč od Grosupljega. Slišali bomo nekatere splošno znane pesmi, pa tudi nekaj takih, ki so bile nekoč del raznih običajev.
V Precetincih v Prlekiji se je leta 1977 zbrala skupina domačih pevk in pevcev in snemalni ekipi zapela vrsto pesmi, ki so jih ohranili v izročilu, med njimi nekaj znanih le v domačih krajih, priložnostnih, povezanih z običaji, pa tudi takih, ki so odražale nekdanji način življenja v tistih krajih. Ljudske in ponarodele, po večini vesele, preproste in neposredne, kot ljudje, ki so jih predstavili.
Leta 1979 je Valens Vodušek dve oddaji posvetil oblikam verzov, ki so se v slovenskih ljudskih pesmih pojavili razmeroma pozno in so prišli do naših krajev, v ljudskih pesmih ostalih slovanskih narodov pa ne. Vagantski verz in t. i. nibelunški verz sta se v naši pesmi prijela in poslušamo primere ljudskih pesmi naše dežele, ki temeljijo na teh metričnih oblikah. Razširjenost nekaterih kaže na to, da je ta oblika bila našemu človeku in jeziku blizu.
Posvečamo se koroški ljudski pesmi, kot jo je leta 1979 predstavila Zmaga Kumer v eni od radijskih oddaj. Ne bomo pa slišali le koroških pesmi, ampak tudi nekatere sorodne iz drugih pokrajin, ki jih je avtorica oddaje takrat uvrstila v izbor kot prikaz povezanosti koroških pesmi z ostalimi slovenskimi in koroškega kulturnega prostora kot enakovrednega in pomembnega dela etničnega prostora in sestavnega dela razvoja našega izročila nasploh.
Tokrat bomo oddajo o naši ljudski glasbi namenili glasbi, na katero se je pri nas plesalo. Zelo raznovrstna je, od harmonike pa do različnih godčevskih zasedb, slišali pa bomo tudi nekaj priredb, na katere so plesale folklorne skupine …
Neveljaven email naslov