Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

13.03.2012


Medtem ko doma neuspešno čakate, da vas bo kdo poskušal podkupiti, nekaj razmišljanj o slovenski izobraževalni stvarnosti. Saga o spričevalu poslanca Simčiča ima ob zabavni plati tudi zelo seriozno noto. Prvič v zgodovini slovenske politike se je namreč zgodilo, da bo morala politična stranka jasno ločiti belo od črnega, dobro od zla in da je na takšno skrajno načelnost tudi vezala svoj politični obstoj.
Do dneva današnjega so namreč slovenske politične stranke uporabljale dobro znano in na osamljenih gospodinjah preizkušeno metodo mehiških žajfnic. Teorija dramaturgije metodo pozna kot “cliffhanger”, se pravi, da poglavje konča junak , soočen s strašno dilemo, ki je konec neke zgodbe, hkrati pa tudi začetek in dramski nastavek za naslednje. To gledalca kot posledica vedno znova pripelje pred televizorje, volivca pa na volišče. Celotna slovenska politika temelji na takšnem dramskem toku in dovolj je le pogledati politične teme, s katerimi se ukvarja, in že lahko ugotovimo, da so že dvajset let enake dramatičnim vrhovom, ki najprej zagrozijo s kataklizmo, nato pa benigno potonejo v vsakdanjosti z možnostjo ponovnega izbruha.

In kako cinično, takšno konformistično prakso je po dvajsetih letih demokracije prvi prekinil prav DeSus. DeSus, ki so mu kritiki vsa leta očitali predvsem nenačelnost, se je ob zori svojega političnega propada ali preživetja odločil za skrajno načelno držo. To gre predsedniku Karlu Erjavcu in njegovi ekipi šteti v dobro. Gre pa tako.

Poslanec Simčič je kupil spričevalo o neobstoječi srednješolski izobrazbi. Vodstvo DeSusa pa trdi, da je poslanec Simič končal srednjo šolo po vseh pravilih. Gre za mnenje najširše javnosti proti prepričanju najožjega vodstva DeSusa. Rezultata te šarade sta lahko le dva in tu pridemo do poglavja o načelnosti. Torej, ali bo, če sodišče presodi, da je spričevalo ponarejeno, slovenska javnost imela DeSus kot stranko, njegove poslance in predsednika pa še posebej za popolne bedake, ali pa bodo imeli DeSus kot stranka, njegov predsednik in poslanci, če se izkaže, da je spričevalo pristno, za popolnega bedaka vso slovensko javnost.

Tako na nož ni šlo še nikoli in stranka stoji pred zmagoslavjem ali izginotjem iz slovenskega političnega prostora. Sposoben politik sicer nikoli ne dovoli, da bi bila njegova politična ideja, kaj šele politična praksa, postavljena pred strelski vod, načelen politik pa to počne ves čas. In Karel Erjavec se je izkazal za načelnega politika, ki bo toneč lahko dirigiral ladijskemu orkestru z visoko dvignjeno glavo.

Je pa vprašanje, ali je ponarejeno spričevalo resnično zadosten vzrok za to, da je politična skupina lahko odstranjena iz družbenega okolja. Politiki sami vztrajajo, da ni. Celo sam predsednik vlade je priskočil na pomoč s prilikami o Pučnikovi diplomi in diplomirancih kumrovškega političnega pranja možganov, pojavljajo pa se celo zanimive teorije, ki negirajo subordinacijo izobraževalnega sistema. Namreč, ali ni srednja šola nepomembna, če imaš univerzitetno izobrazbo? Po tej analogiji doktor znanosti ne potrebuje osnovne šole in tako naprej in tako nazaj. Vendar javni izobraževalni sistem temelji na postopnosti, vse odkar so ga razsvetljenci uvedli. Zanikanje izobraževalnega zaporedja nas kaj hitro iz svetle tradicije evropskega racionalizma privede do dokazovanja božanskega. Namreč, če Simčič ne potrebuje srednješolskega spričevala, ker ima fakulteto, nekdo pa ne potrebuje fakultetnega, ker ima doktorat, pridemo do obstoja višjega bitja, ki ne potrebuje ničesar, ker je Bog. Ki vse ve in v prostem času obiskuje gostinsko v Opatiji, ki je podružnica gostinske v Sarajevu.

To, kar protikorupcijski strokovnjaki imenujejo koncept verodostojnosti politike, se je v zgodbi o Simčičevem spričevalu končno reduciralo na bistvo samo. Ki je osnovno vprašanje o laži in resnici, s katerim ima slovenska politika težave že zadnjih dvajset let. A do danes so bila vprašanja laži in resnice prezapletena in preveč zmanipulirana, da bi lahko vplivala na zemljevid slovenske politične realnosti. Laž ali resnica o drugi svetovni vojni in dogajanjih po njej, laž in resnica o kupovanju orožja med osamosvojitveno vojno, o patriah, o udobomafijski mreži … vsa ta vprašanja so prepogosto interpretirana in politično preobremenjena, da bi dala enoznačni odgovor na osnovno vprašanje človeške morale, ki je edini možen – ali je nekaj laž ali je nekaj res? Spričevalo Ivana Simčiča pa je dovolj preprosto, da bo še za naših življenj postalo jasen izkaz. Jasen izkaz o lumpenproletarski teoriji, ki trdi, da so vsi


Zapisi iz močvirja

752 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

13.03.2012


Medtem ko doma neuspešno čakate, da vas bo kdo poskušal podkupiti, nekaj razmišljanj o slovenski izobraževalni stvarnosti. Saga o spričevalu poslanca Simčiča ima ob zabavni plati tudi zelo seriozno noto. Prvič v zgodovini slovenske politike se je namreč zgodilo, da bo morala politična stranka jasno ločiti belo od črnega, dobro od zla in da je na takšno skrajno načelnost tudi vezala svoj politični obstoj.
Do dneva današnjega so namreč slovenske politične stranke uporabljale dobro znano in na osamljenih gospodinjah preizkušeno metodo mehiških žajfnic. Teorija dramaturgije metodo pozna kot “cliffhanger”, se pravi, da poglavje konča junak , soočen s strašno dilemo, ki je konec neke zgodbe, hkrati pa tudi začetek in dramski nastavek za naslednje. To gledalca kot posledica vedno znova pripelje pred televizorje, volivca pa na volišče. Celotna slovenska politika temelji na takšnem dramskem toku in dovolj je le pogledati politične teme, s katerimi se ukvarja, in že lahko ugotovimo, da so že dvajset let enake dramatičnim vrhovom, ki najprej zagrozijo s kataklizmo, nato pa benigno potonejo v vsakdanjosti z možnostjo ponovnega izbruha.

In kako cinično, takšno konformistično prakso je po dvajsetih letih demokracije prvi prekinil prav DeSus. DeSus, ki so mu kritiki vsa leta očitali predvsem nenačelnost, se je ob zori svojega političnega propada ali preživetja odločil za skrajno načelno držo. To gre predsedniku Karlu Erjavcu in njegovi ekipi šteti v dobro. Gre pa tako.

Poslanec Simčič je kupil spričevalo o neobstoječi srednješolski izobrazbi. Vodstvo DeSusa pa trdi, da je poslanec Simič končal srednjo šolo po vseh pravilih. Gre za mnenje najširše javnosti proti prepričanju najožjega vodstva DeSusa. Rezultata te šarade sta lahko le dva in tu pridemo do poglavja o načelnosti. Torej, ali bo, če sodišče presodi, da je spričevalo ponarejeno, slovenska javnost imela DeSus kot stranko, njegove poslance in predsednika pa še posebej za popolne bedake, ali pa bodo imeli DeSus kot stranka, njegov predsednik in poslanci, če se izkaže, da je spričevalo pristno, za popolnega bedaka vso slovensko javnost.

Tako na nož ni šlo še nikoli in stranka stoji pred zmagoslavjem ali izginotjem iz slovenskega političnega prostora. Sposoben politik sicer nikoli ne dovoli, da bi bila njegova politična ideja, kaj šele politična praksa, postavljena pred strelski vod, načelen politik pa to počne ves čas. In Karel Erjavec se je izkazal za načelnega politika, ki bo toneč lahko dirigiral ladijskemu orkestru z visoko dvignjeno glavo.

Je pa vprašanje, ali je ponarejeno spričevalo resnično zadosten vzrok za to, da je politična skupina lahko odstranjena iz družbenega okolja. Politiki sami vztrajajo, da ni. Celo sam predsednik vlade je priskočil na pomoč s prilikami o Pučnikovi diplomi in diplomirancih kumrovškega političnega pranja možganov, pojavljajo pa se celo zanimive teorije, ki negirajo subordinacijo izobraževalnega sistema. Namreč, ali ni srednja šola nepomembna, če imaš univerzitetno izobrazbo? Po tej analogiji doktor znanosti ne potrebuje osnovne šole in tako naprej in tako nazaj. Vendar javni izobraževalni sistem temelji na postopnosti, vse odkar so ga razsvetljenci uvedli. Zanikanje izobraževalnega zaporedja nas kaj hitro iz svetle tradicije evropskega racionalizma privede do dokazovanja božanskega. Namreč, če Simčič ne potrebuje srednješolskega spričevala, ker ima fakulteto, nekdo pa ne potrebuje fakultetnega, ker ima doktorat, pridemo do obstoja višjega bitja, ki ne potrebuje ničesar, ker je Bog. Ki vse ve in v prostem času obiskuje gostinsko v Opatiji, ki je podružnica gostinske v Sarajevu.

To, kar protikorupcijski strokovnjaki imenujejo koncept verodostojnosti politike, se je v zgodbi o Simčičevem spričevalu končno reduciralo na bistvo samo. Ki je osnovno vprašanje o laži in resnici, s katerim ima slovenska politika težave že zadnjih dvajset let. A do danes so bila vprašanja laži in resnice prezapletena in preveč zmanipulirana, da bi lahko vplivala na zemljevid slovenske politične realnosti. Laž ali resnica o drugi svetovni vojni in dogajanjih po njej, laž in resnica o kupovanju orožja med osamosvojitveno vojno, o patriah, o udobomafijski mreži … vsa ta vprašanja so prepogosto interpretirana in politično preobremenjena, da bi dala enoznačni odgovor na osnovno vprašanje človeške morale, ki je edini možen – ali je nekaj laž ali je nekaj res? Spričevalo Ivana Simčiča pa je dovolj preprosto, da bo še za naših življenj postalo jasen izkaz. Jasen izkaz o lumpenproletarski teoriji, ki trdi, da so vsi


09.02.2021

Študent naj bi bil!

Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.


02.02.2021

Slovensko cepivo

V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.


26.01.2021

Starševski nadzor

V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …


19.01.2021

Zarota teorij

Danes pa o priljubljeni temi, ki pa jo bomo osvetlili s povsem nove perspektive. Govorili bomo o teorijah zarote! Kot je znano nekaj zelo dobro obveščenim posameznikom, smo v našem skromnem uredništvu del mednarodne zarote, ki bi rada za krmilo planeta spravila pisce kolumn! Ti bi nato ves svet prisilili v neskončno pisanje glos, kozerij, analiz, komentarjev in podobnih novinarskih zvrsti. Vsi napori borcev za demokracijo, da obrzdajo osrednje medije, kjer kolumnisti običajno iščemo in tudi najdemo zatočišče, so tako povsem upravičeni. Ta samoizpovedni uvod je potreben, da se soočimo z zahtevnim miselnim konstruktom, ki edini na teoretični ravni razloži teorijo zarot … In sicer: Najbolj zarotniška je tista teorija zarote, ki v lažnivih medijih prikrito nakazuje, da teorij zarot ni.


12.01.2021

Urbi et orbi

Ker so kulturne ustanove zaprte in je ponudba kakovostne zabave okrnjena, se moramo nasloniti na to, kar je ostalo. In zagotovo je najatraktivnejša prireditev na sporedu v matinejskem času, ko se vsak dan ob enajsti uri začne novinarska konferenca o poteku epidemije med Slovenci. Dolgoletni igralec slovenskega teatra Jelko Kacin je nesporni prvak koronskega odra in nekaj dni nazaj je spet užgal enega svojih večnih monologov, ob katerih so klasiki svetovne dramatike kot poeti z zadnjih strani šolskih glasil.


05.01.2021

Vse v enem

Začnimo leto z optimističnim tonom. Da se nam ne bi spet zgodilo, da bomo konec leta 2021 vili roke k nebu, naj se to že enkrat konča in naj se začne 2022. Ko vsakdan spremljamo v kontekstu in s čim širšim pogledom, naša realnost postane lažje razumljiva. V glavnem pa bolj optimistična …


29.12.2020

Enotni kot kruh

V zadnji oddaji koledarskega leta, ki bo šlo v zgodovino, pa nekaj o enotnosti. Katastrofalno leto je namreč s seboj prineslo tudi nekaj pomembnih osamosvojitvenih obletnic, ki pa jih pod nobenim pogojem ne smemo enačiti z občo in celoletno katastrofo. Osamosvojitev in njena trideseta obletnica sta bili ena redkih svetlih točk leta 2020 in hvala covidu-19, da je bilo proslavljanje samo virtualno. Tako smo se rešili sramot in zapletov z zastavonošami, političnimi in značajskimi razlikami praznovalcev ter državne proslave v Cankarjevem domu. Čeprav se je tudi televizijska proslava izkazala, ko je smeli scenarist veličino Slovenije poudaril z bedo Jugoslavije; ali kot radi rečejo slovenski obrtniki, ko si ogledujejo delo predhodnikov: "Ja kdo vam pa je to delal!"


22.12.2020

Izbranci

Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.


15.12.2020

Nasveti za dom in epidemijo

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.


08.12.2020

Mi in Oni

Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi. Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.


01.12.2020

Pesem o Karlu

Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega


24.11.2020

Reklamokracija

Nova realnost je končno zavzela še zadnjo trdnjavo stare normalnosti, ki je seveda ekonomsko propagandni program. "Reklame" po domače. Kar nenadoma so se pojavile reklame za izdelke, ki še nikoli prej niso napadli naših polic, src in denarnic. Recimo vitamin "D" se je v sodobnih reklamah iz sorazmerno anonimnega vitamina prelevil v vladarja vitaminskega cesarstva!


17.11.2020

"DA!" pod nujno

Minister, ki ima na skrbi devetdeset odstotkov vašega življenja, vam mora, če se želite poročiti, za to izdati primerno potrdilo.


10.11.2020

Loka ustavnega koalicija

Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.


03.11.2020

Veverica je našla lešnik

Čemu današnji politiki komunicirajo z nami znotraj 280-znakovnega univerzuma?


27.10.2020

Splošna teorija zamenjav

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič


20.10.2020

S pticami si delimo nebo

Če danes laž poskušaš prodati kot resnico, kako naj vemo, da jutrišnja resnica ne bo laž?


13.10.2020

Žur sto ur

Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".


06.10.2020

Novi pozdrav nove realnosti

Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.


29.09.2020

Izjemne izjeme

Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.


Stran 9 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov