Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ne zamudite humorja Marka Radmiloviča v novi glosi!
Danes pa kratka domača. Na hitro bomo razložili sistem, po katerem ocenjujemo vlade. Vse v luči zadnjih velikih preračunavanj, ki so Cerarjevi vladi dala oceno zadostno!
Že sama ideja oceniti vlado z ocenami, ki jih uporabljamo v osnovni šoli, se zdi imenitna. Čeprav bi človek pričakoval, da bi mediji, merilci srčnega utripa javnosti in družboslovci segli po lestvici, ki je v navadi na univerzah. Vladanje je kompleksno početje in pet stopenj negativnosti se zdi prav primernih za dokazovanje nesposobnosti vsakokratne slovenske vlade. Kajti če po osnovnošolskem sistemu vlada dobi enico, se pravi nezadostno, jo lahko znotraj desetstopenjskega ocenjevanja še bolj ponižuješ s trojkami, štiricami ali peticami. Krvavi pot bi potile vlade do šestice kot prve pozitivne ocene … Sploh pa je čudno, da se nihče ni spomnil tako zelo priporočanega opisnega ocenjevanja, ki ga uporabljajo v prvi triadi osnovne šole. Ali pa da bi vlado po enem letu ocenili kot »primerno« ali »manj primerno«.
Ker se zavedamo, da so številčne ocene lahko tako za učence kot za vlado zelo stresne, bomo s stališči in mnenji ob Cerarjevi dvojki zelo prizanesljivi. Kot vam pove vsak pedagog: »Ocene niso vse!« Mogoče pa so Cerarjevi nadarjeni za likovni pouk ali telovadbo. V vsaki vladi je nekaj dobrega in vsaka vlada ima potencial. Zato je mogoče dvojka realna ocena vladnega dela, ni pa realna ocena vlade kot celote. Kot skupine dobromislečih … V nadaljevanju pa celo nameravamo dokazati, da ubogi vragi sploh niso imeli druge možnosti.
Vemo, kako je z ocenami in ocenjevalci. In javnost je pri ocenjevanju strožja, kot so strogi najbolj zagrizeni profesorji matematike. Saj poznate: »Za pet zna Bog, za štiri znam jaz, za tri znajo drugi profesorji, za dve znajo briljantni učenci. Ti, ti zguba pa znaš za – sedi – ena!«
Pri ocenjevanju vlad je enako. Za pet zna vlade voditi Bog (in kot se vidi iz begunske krize, jih tudi vodi), za štiri jih znajo voditi razni Kimi, Jongi in Ili, za tri jo vodi Angela Merkel, za dve Miro Cerar, nezadostna pa je po navadi v očeh ocenjevalca. Recimo, nezadostno je za svoje vodenje vlade dobil pred kratkim Cipras. Zato so ga Grki vnovič izvolili.
Zdaj pa k opisni oceni Cerarjeve dvojke. Dvojka je zadostno in ljudje iz vlade bi morali skakati od navdušenja ob tej kar precej soglasni oceni. Ocena nezadostno bi bila krivična! Danes že ankete na veji skupaj z uporabniki Twiterja čivkajo, da je vladi uspelo politični položaj umiriti. Politični položaj je resnično miren, ampak ali ga je umirila vlada ali pa ga je umirila naveličanost, bo ostalo zgodovini, da pojasni. Lep primer so recimo protestniki pred sodiščem. Pred nastopom Cerarjeve vlade je razmišljujoči ob pogledih nanje občutil vsaj nelagodje. Danes občuti pomilovanje, kar je velik korak k umiritvi političnega položaja. Prav opozicija, ki ima veliko veselje s temi druženji, je Cerarjevo prvo leto označila kot nezadostno, češ da vlada vodi le tekoče posle!
Če bi bilo to res, bi si Cerarjeva vlada zaslužila vsaj trojko. Ki pa ji jo je opozicija odrekla. Opravljanje tekočih poslov je v bistvu največ, kar si lahko človek želi od vlade. Vsi, ki si vlado predstavljajo kot nekakšen strateški svet, kot omizje modrecev, ki kuje reforme, spreminja zakonodajo in s tem odpira avtocesto v svetlo prihodnost, živijo v neki nemoderni zablodi. Tekoči posli so alfa in omega sodobne družbe. Vladne politike se v ultrahitrem svetu oblikujejo kot odziv na trenutne razmere, gibanja in stanja, kar je pravzaprav drugo ime za tekoči posel! Ko so togotni strici iz opozicije poskusili Cerarjevo vlado z »opravljanjem tekočih poslov« zmerjati in ponižati, so ji pravzaprav dali največji kompliment, kar jih je dobila.
Če bo vlada torej še eno leto prav v tem obsegu, kot je to počela prejšnje, opravljala tekoče posle, si bo prislužila oceno: »Sedi, dobro, tri!« In se približala nemško-francoskim vlakom, ki vozijo s to oceno. Naslednje leto mora samo preživeti! V okolju, ko so redne volitve ena največjih evropskih utopij, je preživeti polovico mandata megalomanski uspeh za vsako, ne le slovensko za vlado! Tako ugotavljamo, da je realni doseg trenutne vlade ocena zadostno, z možnostjo trojke v prihodnosti. »Ako vedno priden boš.«
Ampak vsaj iz gole ambicije se vprašajmo po štirki, prav dobro, ali, bog ne daj, po petki, odlično. Je mogoče do tam gor?
Odgovor je kategorični »ne«, razen v dveh primerih. Če bi zdrsnili nazaj v nedemokratični režim, bi svoje vlade očitno malikovali, ali pa če bi vse Slovence zajela kolektivna histerija.
V najgloblji naravi Slovenca, tako kot tudi demokracije, je proces, po katerem je vladajoče vzgojno podcenjevati. Če ne že sovražiti. Tako kot med nogometno tekmo vedno navijamo za tistega, ki izgublja, uživamo v zasmehovanju vladajočih. To je postalo v zadnjih dvajsetih letih celo značilnejši folklorni motiv, kot sta peča in potica. Tako se zdi povsem nemogoče za katero koli vlado, ne le za Cerarjevo, da bi ji ankete javnega mnenja in medijski ocenjevalci dali recimo prav dobro. Mogoče bi se to komu zdela zmaga za vlado, a bi hkrati pomenilo velik poraz za ljudi.
A bilo bi tako lepo. Iz dveh milijonov grl bi zadonelo »prav dobro,« ministri pa bi strumno odgovorili: »Služimo narodu« in s paradnim korakom stopili v zahajajoče sonce.
752 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ne zamudite humorja Marka Radmiloviča v novi glosi!
Danes pa kratka domača. Na hitro bomo razložili sistem, po katerem ocenjujemo vlade. Vse v luči zadnjih velikih preračunavanj, ki so Cerarjevi vladi dala oceno zadostno!
Že sama ideja oceniti vlado z ocenami, ki jih uporabljamo v osnovni šoli, se zdi imenitna. Čeprav bi človek pričakoval, da bi mediji, merilci srčnega utripa javnosti in družboslovci segli po lestvici, ki je v navadi na univerzah. Vladanje je kompleksno početje in pet stopenj negativnosti se zdi prav primernih za dokazovanje nesposobnosti vsakokratne slovenske vlade. Kajti če po osnovnošolskem sistemu vlada dobi enico, se pravi nezadostno, jo lahko znotraj desetstopenjskega ocenjevanja še bolj ponižuješ s trojkami, štiricami ali peticami. Krvavi pot bi potile vlade do šestice kot prve pozitivne ocene … Sploh pa je čudno, da se nihče ni spomnil tako zelo priporočanega opisnega ocenjevanja, ki ga uporabljajo v prvi triadi osnovne šole. Ali pa da bi vlado po enem letu ocenili kot »primerno« ali »manj primerno«.
Ker se zavedamo, da so številčne ocene lahko tako za učence kot za vlado zelo stresne, bomo s stališči in mnenji ob Cerarjevi dvojki zelo prizanesljivi. Kot vam pove vsak pedagog: »Ocene niso vse!« Mogoče pa so Cerarjevi nadarjeni za likovni pouk ali telovadbo. V vsaki vladi je nekaj dobrega in vsaka vlada ima potencial. Zato je mogoče dvojka realna ocena vladnega dela, ni pa realna ocena vlade kot celote. Kot skupine dobromislečih … V nadaljevanju pa celo nameravamo dokazati, da ubogi vragi sploh niso imeli druge možnosti.
Vemo, kako je z ocenami in ocenjevalci. In javnost je pri ocenjevanju strožja, kot so strogi najbolj zagrizeni profesorji matematike. Saj poznate: »Za pet zna Bog, za štiri znam jaz, za tri znajo drugi profesorji, za dve znajo briljantni učenci. Ti, ti zguba pa znaš za – sedi – ena!«
Pri ocenjevanju vlad je enako. Za pet zna vlade voditi Bog (in kot se vidi iz begunske krize, jih tudi vodi), za štiri jih znajo voditi razni Kimi, Jongi in Ili, za tri jo vodi Angela Merkel, za dve Miro Cerar, nezadostna pa je po navadi v očeh ocenjevalca. Recimo, nezadostno je za svoje vodenje vlade dobil pred kratkim Cipras. Zato so ga Grki vnovič izvolili.
Zdaj pa k opisni oceni Cerarjeve dvojke. Dvojka je zadostno in ljudje iz vlade bi morali skakati od navdušenja ob tej kar precej soglasni oceni. Ocena nezadostno bi bila krivična! Danes že ankete na veji skupaj z uporabniki Twiterja čivkajo, da je vladi uspelo politični položaj umiriti. Politični položaj je resnično miren, ampak ali ga je umirila vlada ali pa ga je umirila naveličanost, bo ostalo zgodovini, da pojasni. Lep primer so recimo protestniki pred sodiščem. Pred nastopom Cerarjeve vlade je razmišljujoči ob pogledih nanje občutil vsaj nelagodje. Danes občuti pomilovanje, kar je velik korak k umiritvi političnega položaja. Prav opozicija, ki ima veliko veselje s temi druženji, je Cerarjevo prvo leto označila kot nezadostno, češ da vlada vodi le tekoče posle!
Če bi bilo to res, bi si Cerarjeva vlada zaslužila vsaj trojko. Ki pa ji jo je opozicija odrekla. Opravljanje tekočih poslov je v bistvu največ, kar si lahko človek želi od vlade. Vsi, ki si vlado predstavljajo kot nekakšen strateški svet, kot omizje modrecev, ki kuje reforme, spreminja zakonodajo in s tem odpira avtocesto v svetlo prihodnost, živijo v neki nemoderni zablodi. Tekoči posli so alfa in omega sodobne družbe. Vladne politike se v ultrahitrem svetu oblikujejo kot odziv na trenutne razmere, gibanja in stanja, kar je pravzaprav drugo ime za tekoči posel! Ko so togotni strici iz opozicije poskusili Cerarjevo vlado z »opravljanjem tekočih poslov« zmerjati in ponižati, so ji pravzaprav dali največji kompliment, kar jih je dobila.
Če bo vlada torej še eno leto prav v tem obsegu, kot je to počela prejšnje, opravljala tekoče posle, si bo prislužila oceno: »Sedi, dobro, tri!« In se približala nemško-francoskim vlakom, ki vozijo s to oceno. Naslednje leto mora samo preživeti! V okolju, ko so redne volitve ena največjih evropskih utopij, je preživeti polovico mandata megalomanski uspeh za vsako, ne le slovensko za vlado! Tako ugotavljamo, da je realni doseg trenutne vlade ocena zadostno, z možnostjo trojke v prihodnosti. »Ako vedno priden boš.«
Ampak vsaj iz gole ambicije se vprašajmo po štirki, prav dobro, ali, bog ne daj, po petki, odlično. Je mogoče do tam gor?
Odgovor je kategorični »ne«, razen v dveh primerih. Če bi zdrsnili nazaj v nedemokratični režim, bi svoje vlade očitno malikovali, ali pa če bi vse Slovence zajela kolektivna histerija.
V najgloblji naravi Slovenca, tako kot tudi demokracije, je proces, po katerem je vladajoče vzgojno podcenjevati. Če ne že sovražiti. Tako kot med nogometno tekmo vedno navijamo za tistega, ki izgublja, uživamo v zasmehovanju vladajočih. To je postalo v zadnjih dvajsetih letih celo značilnejši folklorni motiv, kot sta peča in potica. Tako se zdi povsem nemogoče za katero koli vlado, ne le za Cerarjevo, da bi ji ankete javnega mnenja in medijski ocenjevalci dali recimo prav dobro. Mogoče bi se to komu zdela zmaga za vlado, a bi hkrati pomenilo velik poraz za ljudi.
A bilo bi tako lepo. Iz dveh milijonov grl bi zadonelo »prav dobro,« ministri pa bi strumno odgovorili: »Služimo narodu« in s paradnim korakom stopili v zahajajoče sonce.
Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?
Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.
Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.
Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.
Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"
Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.
V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.
Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.
V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!
Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.
V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.
Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.
Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.
Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Neveljaven email naslov