Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Afera lučke

08.12.2015

ne zamudite začinjene glose Marka Radmiloviča!

Na veliko veselje obeh rednih poslušalcev se tudi v naši strogi oddaji za nekaj tednov prepustimo prazničnemu razpoloženju. Omilimo skrajna stališča in se sproščeno podajmo v bleščavo lučk.

Pomembnost mest in vasi se decembra meri po številu lučk. V veliko veselje trgovcev z elektriko so vsi drogovi, vse javne stavbe, vsi mostovi in vsi historični objekti prekriti z lučkami. Čim več lučk ima mesto, tem bolj je pomembno. In seveda nihče ne prehiti prestolnice! Potovanje v Ljubljano na lučke se je v zadnjih letih vzpostavilo kot eno velikih slovenskih romanj. Provinca se v prestolnici ne naslaja nad muzeji in gledališči, niti nad gradom in Prešernom, niti nad Tromostovjem in NUK-om, niti nad plinskimi avtobusi in modnimi lokali … provinca v Ljubljani občuduje lučke. Romanje v Ljubljano na lučke se je pridružilo krofom na Trojanah, Mariji na Brezju in Ikei v Celovcu kot ena najbolj svetih poti slovenskega naroda.

Da ne bi izzvenelo cinično ali bog ne daj celo sarkastično: praznično okrašena Ljubljana je resnično prekrasna in gen, ki smo ga ljudje podedovali od vešč, poskrbi, da turistični delavci v prestolnici služijo milijone, kult župana pa se že ozira za primernim trgom, na katerega bi še za življenja postavili doprsni kip.

Z božično okrasitvijo ni nič narobe, razen dejstva, da je nepotrebna. Oziroma da bi morala biti decembrska energetska potrata visoko na lestvici problemov podnebne konference v Parizu.

Za začetek analize se je treba vprašati, kaj sploh je božično-novoletno razpoloženje. Na originalnih dokumentih, risbah in fotografijah ob prazničnih likih Miklavža, dedka Mraza in Božička praviloma ne manjkata osnovna praznična elementa, to sta sneg in mraz. Sneg in mraz sta osnovna gradnika zimskih praznikov, kot sta morje in sonce osnovna gradnika poletnega dopusta. V snegu in mrazu je potrebna ena sama lučka, pa je praznično razpoloženje zagotovljeno. Če poenostavimo: vsak centimeter snega več in vsaka stopinja Celzija manj z lahkoto nadomestita gigavat energije za lučke. Ljubljana v snegu z zaledenelo Ljubljanico in škripajočim mrazom bi bila veliko bolj praznično čarobna, kot je klavrno utopljena v oceanu lučk, ki brlijo v jesensko vlago … Z nostalgijo se spominjamo nekdanjega prazničnega razpoloženja: sneg, mraz, nekaj stojnic z blagoslovljeno medico, ki jo je danes tako nasilno izrinilo banalno kuhano vino; popoldne, ki se izlije v večer, mraz v okončinah in toplota v srcu ter pozabljena darila na avtobusu – pa je božično-novoletna idila popolna.

A vse to so nam vzele podnebne spremembe!

Izrečene klevete je dokaj lahko preveriti. Potrebujemo strahovitega inkasanta Pepeta Lučko iz Zvezdice Zaspanke in njegov: »Fc, pa bo tema!« V neosvetljeni Ljubljani praznično razpoloženje avtomatično izgine.

Kakšne praznike živimo, če si jih vbrizgavamo v žilo s kilovati? Kajti zaslepljenost z lučkami počasi že postaja odvisnost. Osvetlitev traja vse dlje, širi se iz središča mesta v predmestje, kljub zamenjavi tehnologije pa so stroški prazničnih diskotek še vedno izjemno visoki.

Ker smo obljubili, da bomo danes opustili nataknjeno kritizerstvo, samo preprosta ugotovitev: redko se zgodi, da občine tako intenzivno in s takšnim uspehom investirajo javni denar naravnost v srečo svojih občanov. Kajti tisoči, ki se sprehajajo po mestnih ulicah, so ob občudovanju lučk srečni. Srečni so turistični delavci, srečni so pobiralci parkirnine, srečni so trgovci in srečni so otroci … Tako kljub vsemu logično vprašanje: kakšna vrste je potemtakem praznična sreča, če je odvisna od električne vtičnice? Ali še drugače: čim bolj se razsvetljujemo, tem dlje smo od razsvetljenstva!

Povsem ekonomsko oportuno je, da so najlepša mesta na svetu v prazničnem času še bolj najlepša … a kot podobna najlepša mesta se bo morala tudi Ljubljana odločiti, ali praznične lučke s seboj prinašajo samo svetlobo za obiskovalce ali skrivajo v sebi tudi kaj vsebine za prebivalce.


Zapisi iz močvirja

752 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Afera lučke

08.12.2015

ne zamudite začinjene glose Marka Radmiloviča!

Na veliko veselje obeh rednih poslušalcev se tudi v naši strogi oddaji za nekaj tednov prepustimo prazničnemu razpoloženju. Omilimo skrajna stališča in se sproščeno podajmo v bleščavo lučk.

Pomembnost mest in vasi se decembra meri po številu lučk. V veliko veselje trgovcev z elektriko so vsi drogovi, vse javne stavbe, vsi mostovi in vsi historični objekti prekriti z lučkami. Čim več lučk ima mesto, tem bolj je pomembno. In seveda nihče ne prehiti prestolnice! Potovanje v Ljubljano na lučke se je v zadnjih letih vzpostavilo kot eno velikih slovenskih romanj. Provinca se v prestolnici ne naslaja nad muzeji in gledališči, niti nad gradom in Prešernom, niti nad Tromostovjem in NUK-om, niti nad plinskimi avtobusi in modnimi lokali … provinca v Ljubljani občuduje lučke. Romanje v Ljubljano na lučke se je pridružilo krofom na Trojanah, Mariji na Brezju in Ikei v Celovcu kot ena najbolj svetih poti slovenskega naroda.

Da ne bi izzvenelo cinično ali bog ne daj celo sarkastično: praznično okrašena Ljubljana je resnično prekrasna in gen, ki smo ga ljudje podedovali od vešč, poskrbi, da turistični delavci v prestolnici služijo milijone, kult župana pa se že ozira za primernim trgom, na katerega bi še za življenja postavili doprsni kip.

Z božično okrasitvijo ni nič narobe, razen dejstva, da je nepotrebna. Oziroma da bi morala biti decembrska energetska potrata visoko na lestvici problemov podnebne konference v Parizu.

Za začetek analize se je treba vprašati, kaj sploh je božično-novoletno razpoloženje. Na originalnih dokumentih, risbah in fotografijah ob prazničnih likih Miklavža, dedka Mraza in Božička praviloma ne manjkata osnovna praznična elementa, to sta sneg in mraz. Sneg in mraz sta osnovna gradnika zimskih praznikov, kot sta morje in sonce osnovna gradnika poletnega dopusta. V snegu in mrazu je potrebna ena sama lučka, pa je praznično razpoloženje zagotovljeno. Če poenostavimo: vsak centimeter snega več in vsaka stopinja Celzija manj z lahkoto nadomestita gigavat energije za lučke. Ljubljana v snegu z zaledenelo Ljubljanico in škripajočim mrazom bi bila veliko bolj praznično čarobna, kot je klavrno utopljena v oceanu lučk, ki brlijo v jesensko vlago … Z nostalgijo se spominjamo nekdanjega prazničnega razpoloženja: sneg, mraz, nekaj stojnic z blagoslovljeno medico, ki jo je danes tako nasilno izrinilo banalno kuhano vino; popoldne, ki se izlije v večer, mraz v okončinah in toplota v srcu ter pozabljena darila na avtobusu – pa je božično-novoletna idila popolna.

A vse to so nam vzele podnebne spremembe!

Izrečene klevete je dokaj lahko preveriti. Potrebujemo strahovitega inkasanta Pepeta Lučko iz Zvezdice Zaspanke in njegov: »Fc, pa bo tema!« V neosvetljeni Ljubljani praznično razpoloženje avtomatično izgine.

Kakšne praznike živimo, če si jih vbrizgavamo v žilo s kilovati? Kajti zaslepljenost z lučkami počasi že postaja odvisnost. Osvetlitev traja vse dlje, širi se iz središča mesta v predmestje, kljub zamenjavi tehnologije pa so stroški prazničnih diskotek še vedno izjemno visoki.

Ker smo obljubili, da bomo danes opustili nataknjeno kritizerstvo, samo preprosta ugotovitev: redko se zgodi, da občine tako intenzivno in s takšnim uspehom investirajo javni denar naravnost v srečo svojih občanov. Kajti tisoči, ki se sprehajajo po mestnih ulicah, so ob občudovanju lučk srečni. Srečni so turistični delavci, srečni so pobiralci parkirnine, srečni so trgovci in srečni so otroci … Tako kljub vsemu logično vprašanje: kakšna vrste je potemtakem praznična sreča, če je odvisna od električne vtičnice? Ali še drugače: čim bolj se razsvetljujemo, tem dlje smo od razsvetljenstva!

Povsem ekonomsko oportuno je, da so najlepša mesta na svetu v prazničnem času še bolj najlepša … a kot podobna najlepša mesta se bo morala tudi Ljubljana odločiti, ali praznične lučke s seboj prinašajo samo svetlobo za obiskovalce ali skrivajo v sebi tudi kaj vsebine za prebivalce.


22.09.2015

Sedi pet!

Ne zamudite humorja Marka Radmiloviča v novi glosi!


15.09.2015

Nič o beguncih

Seveda bomo govorili o beguncih. Upajmo, da bo novo in sveže, kajti medijsko zanimanje je pokvarljiva roba in potrebno ga je obnavljati.


12.09.2015

Na drugo žogo

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


21.07.2015

Slovenci na počitnicah

Za slovo od sezone pa še o slovenskem fenomenu, ki je več kot očiten, a tako redko opažen. Slovencev nas je več kot dva milijona! Kako je mogoče, da se vsa ta leta motimo v preštevanju, sicer ostaja skrivnost, a že povprečnemu opazovalcu je jasno, kako ta narod mora po logiki stvari šteti več pripadnikov kot uradnih dva milijona. In najlepši čas za preštevanje ljudstva so počitnice.


14.07.2015

Zmagovalci časa na plakatih

Tokrat glosa o še enem narodnem bogastvu - javnem praznovanju okroglih obletnic: prometni znaki, obešeni na vitke smreke, vsemu svetu sporočajo, koliko je slavljenec star.


07.07.2015

Kuharji iščejo jedce

Sedi na plaži in prebira kisle kumarice. V juliju umirimo brzeči vrtiljak vsakdanjosti in se posvetimo običajnim slovenskim norostim. V zabavo in v poduk!


30.06.2015

Grdi Grki in monetarne čarovnije

Glosa Marka Radmilovilča o grški krizi, izjavah slovenskih politikov in monetarnih čarovnijah, ki ne prinesejo rešitve.


23.06.2015

Kje so naši radarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


16.06.2015

Go back to Slovenia

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


09.06.2015

"Razumeti piščance" ni dosežek niti v marketingu

Danes pa nekaj o visoki umetnosti marketinga. V naš vsakdan namreč prodira dejstvo, da je marketing mogoče študirati, iz njega diplomirati, doktorirati in z njegovo pomočjo bajno obogateti. Za marketing se odločajo vse pametnejši; včasih bi bili atomski fiziki, danes so raje v marketingu – kar se najprej in najočitneje vidi v reklamah. Kajti mi povprečne pameti, da ne govorimo o onih bolj počasnih, reklam ne razumemo več.


02.06.2015

Moje miške

Aktualna glosa Marka Radmiloviča. Tokrat o Borutu Pahorju in njegovih "miškah".


26.05.2015

Evtanazija na način hiše

Glosa Marka Radmiloviča!


26.05.2015

Evtanazija na način hiše

Glosa Marka Radmiloviča!


19.05.2015

Maturo razumemo kot generator mladih lopovov

Danes za kratko nazaj v šolske klopi. V starih časih so maturi rekli zrelostni izpit, potem pa se je nekje zalomilo.


12.05.2015

Ne bo sprave brez trave

Nova glosa izpod peresa Marka Radmiloviča.


05.05.2015

Pozno ponoči za mizo sedim ...

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor.


28.04.2015

Nepal in Slovenci

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


28.04.2015

Nepal in Slovenci

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


21.04.2015

Polona Fijavž, Berlin

V 18. vzporednik se oglaša Polona Fijavž.


21.04.2015

Nafta in turisti

Glosa Marka Radmiloviča, ki je ne smete zamuditi.


Stran 21 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov