Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice.
Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.
Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja
Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.
Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.
Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.
Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.
Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.
So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.
A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."
* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).
Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice.
Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.
Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja
Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.
Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.
Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.
Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.
Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.
So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.
A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."
* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).
8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno tekmovanje. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnem, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed. V oddaji se bomo preselili natanko 40 let v preteklost, na otvoritveno slovesnost, obenem pa odstrli še nekaj odtenkov iger, ki jih še bolj poglobljeno obdelamo v seriji oddaj in podkastov Sarajevo 1984.
Lestvice kakovosti življenja postavljajo Dunaj na prvo mesto na svetu. Stanovanjska politika, socialna zaščita, promet, zelenost, varnost, kulturna ponudba … Kakšne praktične izkušnje življenja v avstrijski prestolnici pa se skrivajo za statistikami? Je res vse idealno?
Novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Katarina Keček se je rodila v Sloveniji. Leta 1991, ko se je njeno življenje nehote in nepričakovano postavilo na glavo, je bila stara devetnajst let. Izbrisali so jo, ji razrezali osebno izkaznico, čez noč je izgubila vse. Več kot pet let je bila brezdomka.
"Dolgo sem živel pod hudimi pritiski, a nisem popustil," pripoveduje 88-letni Ciril Zabret, upokojeni generalmajor jugoslovanske armade, ki se je v času razpada Jugoslavije, predvsem pa med napadom jugoslovanske vojske na Slovenijo, znašel med dvema ognjema. Ker je glasno izražal svoje mnenje, da se vojska ne sme vpletati v politične razprtije, si je s tem nakopal zamero srbskih politikov in agresivnega dela jugoslovanske vojske.
Novi val je predstavljal pomembno glasbeno in kulturno gibanje v nekdanji Jugoslaviji. Zagreb je bil eno izmed središč za mnoge kultnih osemdesetih, ki imajo še vedno veliko oboževalcev tudi v Sloveniji. Kakšni so okruški nekoč napredne scene v hrvaški prestolnici in zakaj so jo pospravili tudi v muzej?
Štiri mesece po poplavah v Zgornji Savinjski dolini smo ponovno obiskali gasilce v Nazarjah, s katerimi smo se pogovarjali med avgustovsko hudo ujmo. Kakšne so razmere na pragu zime, kako poteka obnova, je država že pomagala, kakšni so odnosi. V gasilskem domu, kjer poteka sanacija pritličja, smo se srečali s poveljnikom Sebastjanom Solarjem in predsednikom Boštjanom Cigaletom.
V sedmi in zadnji oddaji serije o rokodelcih in o rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti, obiščemo klekljarico, mojstrico prepletanja tisočerih niti prefinjene, ročno klekljane idrijske čipke.
V šesti oddaji serije o rokodelcih in o rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti, obiščemo pletarko, mojstrico izdelovanja pletenih izdelkov iz koruznega ličja.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.
Nadaljujemo s peto v seriji oddaj o rokodelcih in o rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti. Njihovo znanje ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti. Tokrat smo obiskali steklopihalca, mojstra izdelovanja steklenih izdelkov.
Alena Landener dela kot osebna asistentka za otroke z avtizmom, je tudi prostočasna pedagoginja in učiteljica otroške joge. Kako je na Dunaju poskrbljeno za osebe s posebnimi potrebami? Tudi o doživljanju avstrijske prestolnice skozi muzeje in otroška igrišča, šolstvu, prometu in vsakodnevnem življenju. Sklepna epizoda serije o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za življenje na svetu.
Dunaj velja za najboljše mesto na svetu za življenje tudi zaradi učinkovitega javnega prometa. Njihov cilj je, da bi se 85 odstotkov ljudi po mestu premikalo na okolju prijazen način in da imeli samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Kako jim bo uspelo? Gerald Franz iz mislišča Smart Wien razlaga o vizijah pametnega in učinkovitega mesta prihodnosti.
V četrti oddaji serije o rokodelcih in rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti, obiskujemo mojstra izdelovanja lončenih izdelkov. Štefan Zelko, eden od redkih, če ne kar edini lončar pri nas, ki se še ukvarja tudi s črnim žganjem. Gre za poseben postopek žganja glinenih izdelkov, kjer z zaprtjem vseh odprtin v peči izdela črno posodo.
Anna Scharl je mama dveh majhnih otrok. Po rojstvu prvega otroka se je odločila za polovičen delovni čas. Trenutno je na porodniškem dopustu, ki v Avstriji lahko traja tudi do dveh let. Na Dunaju težav z vrtci ni. Javni so zastonj, zasebni so močno subvencionirani. Anna je zadovoljna z mestnim življenjem, pravi, da je avstrijska prestolnica družinam zelo prijazna. Opaža pa, da so se cene stanovanj na Dunaju vseeno previsoke, zato se mnogi izseljujejo iz mesta, ki je vedno bolj gentrificirano.
Rokodelske spretnosti in znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti niso le bogata zakladnica kulturne dediščine, so tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranjajo neskončen trenutek ustvarjalnosti. Boris Žgajnar je obiskal skodlarja, mojstra izdelovanja lesene kritine pod Veliko planino.
Ob kanalu Donave, v bližini postaje Schottenring, se v dokaj alternativnem lokalu dobimo z Domnom Brusom. Mladi slovenski pravnik je na Dunaj prišel v okviru Erasmus prakse pred šestimi leti. Zdaj dela v izpostavi ene največjih svetovnih pravnih pisarn, pred kratkim je uspešno opravil tudi odvetniški izpit. Kakšno je na Dunaju življenje polno zaposlenega človeka? Kaj je drugače in boljše kot v Ljubljani? Kje so najboljše zabave in skrivni kotični neturističnega Dunaja? Kako so povezani Slovenci?
V 2. delu serije o Dunaju vabljeni v staro kavarno na klepet z Evelyn Hrabalek, ki se je v avstrijsko prestolnico preselila leta 1972. Takrat se ji je zdel Dunaj dolgočasen in konzervativen, danes ga dojema kot mladostnega in raznolikega. Delala je kot šolska psihologinja, zdaj uživa v pokoju, veliko se rekreira.
Nadaljujemo z drugo v seriji oddaj o rokodelcih, rokodelskih spretnostih in o fenomenih, ki danes komajda še obstajajo in s konkretno hitrostjo tudi že izginjajo. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti.
Lestvice kakovosti življenja postavljajo Dunaj na prvo mesto na svetu. Stanovanjska politika, socialna zaščita, promet, zelenost, varnost, kulturna ponudba … Kakšne praktične izkušnje življenja v avstrijski prestolnici pa se skrivajo za statistikami? Je res vse idealno? Katere dobre prakse bi lahko prenesli tudi v Slovenijo? Prva gostja posebne serije z Dunaja je Caroline Haidacher, antropologinja in urednica na ORF.
Neveljaven email naslov