Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj vse prvo desetletje samostojnosti Slovenija ni točno vedela, kaj in kako naj si pomaga z gospodarstveniki slovenskega rodu onkraj meja matične države in ali bi lahko vzpostavila z zamejci poleg kulturnih tudi bogate poslovne stike. Ko je po našem vstopu v Evropsko unijo pretok ljudi, kapitala in storitev končno začel dobivati krila, pa nas je vse najprej presekala gospodarska kriza, kmalu po izvitju iz nje pa še epidemija.
Kako se naši severni zamejci na avstrijskem Koroškem spoprijemajo s koronakrizo, kdo jo je najhuje občutil in kako močno je zaprta meja vplivala na ljudi z obeh strani tako na osebnem kot tudi na poslovnem področju
Skoraj vse prvo desetletje samostojnosti Slovenija ni točno vedela, kaj in kako naj si pomaga z gospodarstveniki slovenskega rodu onkraj meja matične države in ali bi lahko vzpostavila z zamejci poleg kulturnih tudi bogate poslovne stike. Ko je po našem vstopu v Evropsko unijo pretok ljudi, kapitala in storitev končno začel dobivati krila, pa nas je vse najprej presekala gospodarska kriza, kmalu po izvitju iz nje pa še epidemija.
Nekatera podjetja so letošnjo krizo preživela dobro, druga pa so prišla v težave, saj so se po tem, ko mesec ali dva niso dobila prihodkov, začela spraševati, kako naprej, gospodarsko sliko na avstrijskem Koroškem orisuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze. Politiki so delali napake pri sprejemanju ukrepov, saj nimajo izkušenj s takšnim kriznim upravljanjem, hkrati pa so se vedli, kot da vse razumejo. Najbolje je krizo preneslo gradbeništvo: "Če ima nekdo v strehi luknjo, jo je treba popraviti, tudi če je epidemija," pojasnjuje krovec Robert Hedenik.
"V Avstriji so ocenili, da bodo za skrajšan delovni čas potrebovali do 12 milijard evrov, počrpali pa so majhen delež, približno 2,5 milijardi. Če primerjamo ukrepe v Sloveniji in Avstriji, so se sprva zdele avstrijske številke zelo visoke, nerealistična s slovenskega vidika, kar pa je dejansko počrpano, je tudi v Avstriji bistveno bolj realistično. Avstrijci smo bolj razglašali, kaj vse bomo naredili, na določene podporne svežnje pa čakamo še danes." – Andrej Hren, tajnik Slovenske gospodarske zveze
Najbolj prizadeta panoga je tudi v Avstriji turizem. Skoraj 80 odstotkov zaposlenih v tej panogi so morali ali odpustiti ali jim skrajšati delovni čas, samo sedem odstotkov jih je delalo ves čas. Hoteli so bili zaprti ves čas krize, bolje so jo odnesli gostinci, ki so prilagodili svoje storitve.
"Avstrija ni uvedla bonov. Dolgo časa smo imeli zaprte meje na jugu in s tem je zvezna vlada pričakovala, da bo Avstrijec ostal v Avstriji. Ne moreš zapreti meja in reči ljudem, da zdaj pa ne bodo šli nikamor. Ali sploh ne gredo na dopust ali pa zdaj vseeno grejo na Hrvaško, v Italijo ali Slovenijo." – Ludwig Druml, hotel iz Bistrice na Zilji
Avstrija je sicer po zaslužku na prebivalca od turizma druga na svetu, njen turistični prihodek znaša 2700 evrov na prebivalca. Za primerjavo, slovenski je skoraj polovico manjši.
Skoraj vse prvo desetletje samostojnosti Slovenija ni točno vedela, kaj in kako naj si pomaga z gospodarstveniki slovenskega rodu onkraj meja matične države in ali bi lahko vzpostavila z zamejci poleg kulturnih tudi bogate poslovne stike. Ko je po našem vstopu v Evropsko unijo pretok ljudi, kapitala in storitev končno začel dobivati krila, pa nas je vse najprej presekala gospodarska kriza, kmalu po izvitju iz nje pa še epidemija.
Kako se naši severni zamejci na avstrijskem Koroškem spoprijemajo s koronakrizo, kdo jo je najhuje občutil in kako močno je zaprta meja vplivala na ljudi z obeh strani tako na osebnem kot tudi na poslovnem področju
Skoraj vse prvo desetletje samostojnosti Slovenija ni točno vedela, kaj in kako naj si pomaga z gospodarstveniki slovenskega rodu onkraj meja matične države in ali bi lahko vzpostavila z zamejci poleg kulturnih tudi bogate poslovne stike. Ko je po našem vstopu v Evropsko unijo pretok ljudi, kapitala in storitev končno začel dobivati krila, pa nas je vse najprej presekala gospodarska kriza, kmalu po izvitju iz nje pa še epidemija.
Nekatera podjetja so letošnjo krizo preživela dobro, druga pa so prišla v težave, saj so se po tem, ko mesec ali dva niso dobila prihodkov, začela spraševati, kako naprej, gospodarsko sliko na avstrijskem Koroškem orisuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze. Politiki so delali napake pri sprejemanju ukrepov, saj nimajo izkušenj s takšnim kriznim upravljanjem, hkrati pa so se vedli, kot da vse razumejo. Najbolje je krizo preneslo gradbeništvo: "Če ima nekdo v strehi luknjo, jo je treba popraviti, tudi če je epidemija," pojasnjuje krovec Robert Hedenik.
"V Avstriji so ocenili, da bodo za skrajšan delovni čas potrebovali do 12 milijard evrov, počrpali pa so majhen delež, približno 2,5 milijardi. Če primerjamo ukrepe v Sloveniji in Avstriji, so se sprva zdele avstrijske številke zelo visoke, nerealistična s slovenskega vidika, kar pa je dejansko počrpano, je tudi v Avstriji bistveno bolj realistično. Avstrijci smo bolj razglašali, kaj vse bomo naredili, na določene podporne svežnje pa čakamo še danes." – Andrej Hren, tajnik Slovenske gospodarske zveze
Najbolj prizadeta panoga je tudi v Avstriji turizem. Skoraj 80 odstotkov zaposlenih v tej panogi so morali ali odpustiti ali jim skrajšati delovni čas, samo sedem odstotkov jih je delalo ves čas. Hoteli so bili zaprti ves čas krize, bolje so jo odnesli gostinci, ki so prilagodili svoje storitve.
"Avstrija ni uvedla bonov. Dolgo časa smo imeli zaprte meje na jugu in s tem je zvezna vlada pričakovala, da bo Avstrijec ostal v Avstriji. Ne moreš zapreti meja in reči ljudem, da zdaj pa ne bodo šli nikamor. Ali sploh ne gredo na dopust ali pa zdaj vseeno grejo na Hrvaško, v Italijo ali Slovenijo." – Ludwig Druml, hotel iz Bistrice na Zilji
Avstrija je sicer po zaslužku na prebivalca od turizma druga na svetu, njen turistični prihodek znaša 2700 evrov na prebivalca. Za primerjavo, slovenski je skoraj polovico manjši.
8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno tekmovanje. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnem, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed. V oddaji se bomo preselili natanko 40 let v preteklost, na otvoritveno slovesnost, obenem pa odstrli še nekaj odtenkov iger, ki jih še bolj poglobljeno obdelamo v seriji oddaj in podkastov Sarajevo 1984.
Lestvice kakovosti življenja postavljajo Dunaj na prvo mesto na svetu. Stanovanjska politika, socialna zaščita, promet, zelenost, varnost, kulturna ponudba … Kakšne praktične izkušnje življenja v avstrijski prestolnici pa se skrivajo za statistikami? Je res vse idealno?
Novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Katarina Keček se je rodila v Sloveniji. Leta 1991, ko se je njeno življenje nehote in nepričakovano postavilo na glavo, je bila stara devetnajst let. Izbrisali so jo, ji razrezali osebno izkaznico, čez noč je izgubila vse. Več kot pet let je bila brezdomka.
"Dolgo sem živel pod hudimi pritiski, a nisem popustil," pripoveduje 88-letni Ciril Zabret, upokojeni generalmajor jugoslovanske armade, ki se je v času razpada Jugoslavije, predvsem pa med napadom jugoslovanske vojske na Slovenijo, znašel med dvema ognjema. Ker je glasno izražal svoje mnenje, da se vojska ne sme vpletati v politične razprtije, si je s tem nakopal zamero srbskih politikov in agresivnega dela jugoslovanske vojske.
Novi val je predstavljal pomembno glasbeno in kulturno gibanje v nekdanji Jugoslaviji. Zagreb je bil eno izmed središč za mnoge kultnih osemdesetih, ki imajo še vedno veliko oboževalcev tudi v Sloveniji. Kakšni so okruški nekoč napredne scene v hrvaški prestolnici in zakaj so jo pospravili tudi v muzej?
Štiri mesece po poplavah v Zgornji Savinjski dolini smo ponovno obiskali gasilce v Nazarjah, s katerimi smo se pogovarjali med avgustovsko hudo ujmo. Kakšne so razmere na pragu zime, kako poteka obnova, je država že pomagala, kakšni so odnosi. V gasilskem domu, kjer poteka sanacija pritličja, smo se srečali s poveljnikom Sebastjanom Solarjem in predsednikom Boštjanom Cigaletom.
V sedmi in zadnji oddaji serije o rokodelcih in o rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti, obiščemo klekljarico, mojstrico prepletanja tisočerih niti prefinjene, ročno klekljane idrijske čipke.
V šesti oddaji serije o rokodelcih in o rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti, obiščemo pletarko, mojstrico izdelovanja pletenih izdelkov iz koruznega ličja.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.
Nadaljujemo s peto v seriji oddaj o rokodelcih in o rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti. Njihovo znanje ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti. Tokrat smo obiskali steklopihalca, mojstra izdelovanja steklenih izdelkov.
Alena Landener dela kot osebna asistentka za otroke z avtizmom, je tudi prostočasna pedagoginja in učiteljica otroške joge. Kako je na Dunaju poskrbljeno za osebe s posebnimi potrebami? Tudi o doživljanju avstrijske prestolnice skozi muzeje in otroška igrišča, šolstvu, prometu in vsakodnevnem življenju. Sklepna epizoda serije o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za življenje na svetu.
Dunaj velja za najboljše mesto na svetu za življenje tudi zaradi učinkovitega javnega prometa. Njihov cilj je, da bi se 85 odstotkov ljudi po mestu premikalo na okolju prijazen način in da imeli samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Kako jim bo uspelo? Gerald Franz iz mislišča Smart Wien razlaga o vizijah pametnega in učinkovitega mesta prihodnosti.
V četrti oddaji serije o rokodelcih in rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti, obiskujemo mojstra izdelovanja lončenih izdelkov. Štefan Zelko, eden od redkih, če ne kar edini lončar pri nas, ki se še ukvarja tudi s črnim žganjem. Gre za poseben postopek žganja glinenih izdelkov, kjer z zaprtjem vseh odprtin v peči izdela črno posodo.
Anna Scharl je mama dveh majhnih otrok. Po rojstvu prvega otroka se je odločila za polovičen delovni čas. Trenutno je na porodniškem dopustu, ki v Avstriji lahko traja tudi do dveh let. Na Dunaju težav z vrtci ni. Javni so zastonj, zasebni so močno subvencionirani. Anna je zadovoljna z mestnim življenjem, pravi, da je avstrijska prestolnica družinam zelo prijazna. Opaža pa, da so se cene stanovanj na Dunaju vseeno previsoke, zato se mnogi izseljujejo iz mesta, ki je vedno bolj gentrificirano.
Rokodelske spretnosti in znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti niso le bogata zakladnica kulturne dediščine, so tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranjajo neskončen trenutek ustvarjalnosti. Boris Žgajnar je obiskal skodlarja, mojstra izdelovanja lesene kritine pod Veliko planino.
Ob kanalu Donave, v bližini postaje Schottenring, se v dokaj alternativnem lokalu dobimo z Domnom Brusom. Mladi slovenski pravnik je na Dunaj prišel v okviru Erasmus prakse pred šestimi leti. Zdaj dela v izpostavi ene največjih svetovnih pravnih pisarn, pred kratkim je uspešno opravil tudi odvetniški izpit. Kakšno je na Dunaju življenje polno zaposlenega človeka? Kaj je drugače in boljše kot v Ljubljani? Kje so najboljše zabave in skrivni kotični neturističnega Dunaja? Kako so povezani Slovenci?
V 2. delu serije o Dunaju vabljeni v staro kavarno na klepet z Evelyn Hrabalek, ki se je v avstrijsko prestolnico preselila leta 1972. Takrat se ji je zdel Dunaj dolgočasen in konzervativen, danes ga dojema kot mladostnega in raznolikega. Delala je kot šolska psihologinja, zdaj uživa v pokoju, veliko se rekreira.
Nadaljujemo z drugo v seriji oddaj o rokodelcih, rokodelskih spretnostih in o fenomenih, ki danes komajda še obstajajo in s konkretno hitrostjo tudi že izginjajo. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti.
Lestvice kakovosti življenja postavljajo Dunaj na prvo mesto na svetu. Stanovanjska politika, socialna zaščita, promet, zelenost, varnost, kulturna ponudba … Kakšne praktične izkušnje življenja v avstrijski prestolnici pa se skrivajo za statistikami? Je res vse idealno? Katere dobre prakse bi lahko prenesli tudi v Slovenijo? Prva gostja posebne serije z Dunaja je Caroline Haidacher, antropologinja in urednica na ORF.
Neveljaven email naslov