Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6339 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


14.12.2023

Vrh Evropske unije podprl začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo

Voditelji držav članic Evropske unije so danes podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. Unija pa bo pogajanja začela tudi z Bosno in Hercegovino, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Gurziji so podelili status kandidatke za članstvo. Drugi poudarki oddaje: - Humanitarne organizacije opozarjajo, da Gaza ni več primerna za bivanje. - Državni zbor potrdil interventni zakon v zdravstvu. - Sindikat Tuša opozarja na slabe delovne razmere.


13.12.2023

Državni zbor potrdil zakon o obnovi

V državnem zboru so sprejeli zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. Kot je povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, zakon, ki posega na številna področja, med drugim omogoča tudi zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami in pospešitev razvoja na prizadetih območjih. V oddaji tudi: - Predsednica republike v nagovoru poslancem poudarila tudi pomen prilagajanja na podnebne spremembe - Dogovor s podnebne konference prvič vključuje poziv k odmiku od fosilnih goriv - Močno deževje in poplave še zaostrujejo razmere v Gazi


12.12.2023

Interventni zakon o zdravstvu tarča kritik

Interventni zakon o zdravstvu po včerajšnji zeleni luči na parlamentarnem odboru v četrtek čaka še potrjevanje v državnem zboru. Zakon je v Zvezi organizacij pacientov ter med zdravniškimi organizacijami že naletel na številne kritike in neodobravanja. Dan so zaznamovale tudi te teme. - Na trasi drugega tira končali viadukt Gabrovica - Svetovna zdravstvena organizacija poziva k zaščiti bolnišnic v Gazi - Nagrado saharov za svobodo misli posthumno podelili Mahsi Amini


11.12.2023

Pogajanja o podnebnem sporazumu v Dubaju tečejo naprej

Razočaranje. To je ključna beseda odzivov na najnovejši osnutek sporazuma na podnebni konferenci v Dubaju, ki poziva zgolj k zmanjšanju proizvodnje in porabe fosilnih goriv, ne pa tudi k njihovemu opuščanju. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je besedilo nezadostno in neustrezno za reševanje težav, ob tem je izrazil pripravljenost pogajati se, dokler bo treba. V oddaji tudi: - Izraelska vojska je blizu zavzetja mesta Han Junis na jugu Gaze - Vodja poljske opozicije Donald Tusk potrjen za tretji mandat na čelu vlade - Naša največja bolnišnica in ljubljanska medicinska fakulteta vendarle sklenili dogovor


10.12.2023

Izrael še krepi napade na Gazo. Ob katastrofalnih zdravstvenih razmerah svarila pred širjenjem smrtonosnih bolezni.

Izrael krepi napade na Gazo, zlasti v Han Junisu na jugu enklave. V zadnjih 24 urah je bilo ubitih najmanj 300 Palestincev, skupno število smrtnih žrtev med Palestinci pa je preseglo 18 tisoč. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pripadnike Hamasa danes pozval, naj odložijo orožje. Prav tako je svetovnim voditeljem, ki pozivajo k premirju, očital nedoslednost, kritičen je bil tudi do ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi sodelovanja z Iranom. Drugi poudarki oddaje: - V Oslu podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir iranski aktivistki za pravice žensk Narges Mohamadi. - Dva dni pred iztekom podnebne konference vse glasnejši pozivi k ukrepanju, naftne države na drugem bregu. - Rokometašice za slovo od svetovnega prvenstva premagale Avstrijo in dobile vozovnico za olimpijske kvalifikacije.


09.12.2023

Združeni narodi: Na robu lakote 90 odstotkov prebivalcev Gaze

V Gazi ni varnih območij, kamor bi se lahko civilisti zatekli ob stopnjevanju izraelskih napadov. Humanitarne organizacije opozarjajo, da judovska država stradanje Palestincev uporablja kot orožje. Kot je dejal predstavnik Unicefa v enklavi James Elder so ljudje odprli svoja srca, ko so bile prisiljene bežati ukrajinske družine, zato ne razume, zakaj so v primeru Gaze pogledali stran. V oddaji tudi: - OPEC svoje članice pozval, naj na podnebni konferenci v Dubaju ne sprejemajo zavez o odpravljanju fosilnih goriv. - Nemški kancler Scholz zagotovil, da proračunska kriza ne bo vplivala na stanje socialne države ali pomoč Ukrajini. - V Ljubljani 39-i festival LGBT filma.


08.12.2023

Združene države preprečile humanitarno premirje v Gazi

Tudi najnovejši pozivi k humanitarnemu premirju v Gazi niso obrodili sadov, potem ko so Združene države Amerike vložile veto na predlog resolucije za humanitarno premirje v Gazi. Razmere se stalno slabšajo, izraelski napadi pa so vse močnejši. Že več dni je slišati tudi opozorila, da v Gazi zares ni več varnega mesta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je tako znova opozoril, da surovost pripadnikov Hamasa ne more opravičiti kolektivnega kaznovanja Palestincev. Druge teme: - Spor med ljubljanskim klinični centrom in medicinsko fakulteto se nadaljuje - Države proizvajalke nafte proti direktnim omembam fosilnih goriv v zavezah o boju proti podnebnim spremembam - Slovenske rokometašice po porazu proti Norveški brez četrtfinala


07.12.2023

Obnova po poplavah in pogajanja s sindikati javnega sektorja glavne naloge novih ministrov

Vladno ministrsko ekipo sta po današnji potrditvi v Državnem zboru dopolnila novi minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter Franc Próps, ki je prevzel ministrstvo za javno upravo. Enega čaka obnova po poplavah, drugega zahtevna pogajanja s sindikati javnega sektorja. Ostali poudarki oddaje: Ob premiku izraelske vojske na jug Gaze prostora za umik civilistov skoraj ni več. Na vrhu Evropske unije in Kitajske poudarek, da se sili ne bi smeli videti kot tekmici. Novi direktor Državne volilne komisije bo Igor Zorčič


06.12.2023

Pogovori predstavnikov gospodarstva in vlade brez napredka, nova pogajanja še ta teden

Današnji pogovori predstavnikov gospodastva z vlado niso prinesli napredka, a naj bi za skupno mizo znova sedli še ta teden. Kot je dejal izvršni direktor Gospodarske zbornice Mitja Gorenšček, že ves čas naslavljajo težavo dodatnega obremenjevanja in da se tudi odprti členi, ki ostajajo za naslednje dni, nanašajo na obremenjevanje gospodarstva iz naslova boleznin. Gospodarstvo predlaga, da ta del izločijo iz zakonskega predloga in ga znova vložijo prihodnje leto. Ostali poudarki oddaje: - Umikanje na varno za prebivalce Gaze praktično nemogoče. - Finančna uprava lastnikom poplavljenih stanovanj nakazala prva predplačila. - Slovenske rokometašice na drugem delu svetovnega prvenstva premagale Južno Korejo.


05.12.2023

Novaku in Propsu zelena luč za ministrovanje

Preverjanje pred parlamentarnima odboroma sta danes uspešno prestala Franc Props in Jože Novak, ministrska kandidata za javno upravo ter naravne vire in prostor. Glavna naloga, ki čaka Propsa, je ureditev javnega plačnega sistema, Novaka pa čaka popoplavna obnova. Druge teme: - Izraelska vojska vdrla v mesto Han Junis na jugu Gaze - Slovenski 15-letniki v zadnjih letih močno nazadovali v pismenosti - Ljubljanski klinični center tamkajšnji medicinski fakulteti dolguje 43 milijonov evrov


04.12.2023

Vlada sindikatom javnega sektorja ponudila delno uskladitev plač, sindikati vztrajajo pri polni

Vlada in sindikati javnega sektorja ostajajo vsak na svojem bregu. Vlada ponuja delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici prihodnjega leta, sindikati vztrajajo pri 100-odstotni uskladitvi z inflacijo. Kot pravi Branimir Štrukelj, je denarja očitno dovolj, saj je vlada preložila uveljavitev davka na bilančno vsoto bank. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob delodajalce vabi na sestanek že v sredo. - Izrael silovito udaril tudi na jugu Gaze. - Prešernovi nagradi pesnici Eriki Vouk in baletniku Henriku Neubauerju.


03.12.2023

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


02.12.2023

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


01.12.2023

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


30.11.2023

Predvidoma jutri znana imena kandidatov za tri ministrska mesta

Premier Robert Golob bo predvidoma jutri uradno razkril imena kandidatov za nove ministre za javno upravo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor. Njihove predstavitve pred pristojnimi parlamentarnimi odbori bi lahko potekale že prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški zunanji minister Izrael pozval k zaščiti civilistov v Gazi. - Uprava Luke Koper bo po letu dni spet popolnjena. - Slovenske rokometašice uspešno začele svetovno prvenstvo, nogometaši Olimpije izgubili možnost napredovanja v izločilne boje konferenčne lige.


29.11.2023

Premier Golob napovedal obuditev socialnega dialoga

Premier Robert Golob je na vrhu gospodarstva izpostavil željo po obuditvi socialnega dialoga, kot ključni je navedel davčno reformo in zmanjšanje birokratizacije. Nujnost odprave davčnega in birokratskega balasta je poudaril tudi predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka. Več v oddaji, ki prinaša še: - Evropska komisija Sloveniji odobrila 100-milijonsko izplačilo za odpravo posledic poplav - Vrstijo se pozivi k vzpostavitvi trajnega premirja v Gazi - Neuspešen večer slovenskega moštvenega športa v evropskih tekmovanjih


28.11.2023

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


27.11.2023

Podaljšano premirje v Gazi

Premirje v Gazi, ki bi se izteklo čez eno uro, bo po navedbah Katarja podaljšano za dva dni. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je odločitev označil za odtenek upanja in človečnosti sredi temačnosti vojne. Opozoril je, da podaljšanje premirja ne bo dovolj za zadostitev humanitarnih potreb v enklavi. V oddaji pa tudi o tem: - Holding Slovenske elektrarne neuradno prejel zahtevo za odkupnino, kar v družbi zanikajo - Ministrstvo napovedalo spremembo spornega člena zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu - Prvi oviri slovenskih košarkarjev za drugi nastop na olimpijskih igrah Hrvaška in Nova Zelandija


26.11.2023

Po kibernetskem napadu naj bi HSE jutri posloval normalno

V Holdingu slovenske elektrarne zagotavljajo, da imajo po kibernetskem napadu razmere pod nadzorom. Pričakujejo tudi, da bo jutri osnovno poslovanje podjetja potekalo normalno. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj ob tem dodaja, da tudi je operativni sistem, s katerim nadzirajo delovanje elekrarn, v večji meri funkcionalen. Izvor napada še ni znan, podatki pa kažejo, da so ga izvedli zunaj in ne znotraj družbe. V oddaji tudi: - Hamas in Izrael brez zapletov izmenjala ujetnike - Ponekod na Balkanu zimska neurja, največ težav v Bolgariji - Slalom: Shiffrin jubilejna 90-ta zmaga, najboljša Slovenka Slokar na sedmem mestu


25.11.2023

Razlog za kibernetski napad na HSE še ni znan

Razlog za kibernetski napad na Skupino Holding Slovenske elektrarne ostaja neznan. Virus je vdrl v poslovni sistem in zaklenil nekatere datoteke. Po zagotovilih pristojnih proizvodnja električne energije ali oskrba z njo nista ogroženi. V oddaji tudi: - Hamas po zapletu vendarle pristal na izpustitev talcev - Ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami - Klemenčič - Fak četrta na uvodu biatlonske sezone


Stran 15 od 317
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov