Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu
Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove.
Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.
Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?
“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”
Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?
“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?
“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”
“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?
“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”
Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?
“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.
Možno je tudi, da bi se v 10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”
Ena izmed tez v vaši knjigi Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?
“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”
Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?
“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”
Tukaj so še klimatske spremembe …
“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”
6339 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu
Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove.
Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.
Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?
“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”
Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?
“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?
“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”
“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?
“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”
Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?
“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.
Možno je tudi, da bi se v 10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”
Ena izmed tez v vaši knjigi Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?
“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”
Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?
“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”
Tukaj so še klimatske spremembe …
“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”
V prihodnjih urah se bo nad Slovenijo razširila nova, a manj intenzivna vremenska fronta. Zaradi predhodne namočenosti tal in velike vodnatosti rek bodo ob nalivih po napovedih hitro narasli hudourniški vodotoki in manjše reke, poplavijo lahko tudi Sava, Sora, Idrijca, Bača, Reka, Kolpa in Krka, razlilo se bo morje. Pristojni opozarjajo tudi pred močnim vetrom, sprva na Primorskem, ob prehodu fronte pa tudi drugod. Druge teme: - Združene države za humanitarne premore v spopadih med Izraelom in Hamasom, ne za prekinitev ognja. - Predsednica Evropske komisije von der Leyen v Kijevu pohvalila ukrajinsko izvajanje reform. - Judoistka Andreja Leški nova evropska prvakinja.
Močan jugozahodni veter in poplavljanje morja sta v Piranu povzročila razdejanje. Več metrov visoki valovi so udarjali ob obalo, voda je zalila več objektov in premikala skale z valobrana. Medtem bo Drava v prihodnjih urah še naraščala. Največji pretok bo v spodnjem toku dosegla ponoči, zato Agencija za okolje opozarja, da lahko tam še jutri obsežno poplavi. Vreme pa ne prizanaša niti v drugih delih Evrope. Drugi poudarki oddaje: - Neurje Ciaran zahtevalo najmanj 13 življenj, Rezija odrezana od povezav. - Izraelski premier Netanjahu zatrdil: do izpustitve talcev ne bo prekinitve ognja v Gazi. - KPK uvedla preiskavo sumov političnih pritiskov na nekdanjo notranjo minisrtico Bobnar.
O težavah zaradi neurja nocoj med drugim poročajo iz Ajdovščine, Cerknice, Celja, Dravograda, Ilirske Bistrice, Kobarida, Kočevja, Škofje Loke, Kopra, Izole in Tolmina. Padavine, ki se od zahoda krepijo, bodo po napovedih ponoči najbolj prizadele prav severozahod države. V Baški grapi je domove popoldne preventivno zapustilo najmanj sedem prebivalcev, po vsej verjetnosti pa že več, je sporočil poveljnik civilne zaščite Tolmin Miha Vencelj. V kamniški občini gasilci budno spremljajo plaz Blate, ki bi ob morebitnem proženju ogrozil približno 60 hiš. Druge teme oddaje: - Neurje Ciaran na zahodu Evrope povzročilo uničenje in zahtevalo smrtne žrtve - Združeni narodi opozarjajo pred nevarnostjo genocida v Gazi - Državni svet izglasoval veta na noveli zakonov o delovnih razmerjih in tujcih
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Obilne padavine so med drugim največ težav vnovič povzročile na območju Tolmina, med najbolj prizadetimi je Baška grapa. Voda in kamenje sta zasula stanovanjski hiši, več naselij ogroža zemeljski plaz. Tamkajšnji prebivalci s strahom pričakujejo prihodnje dni, ko bo naše kraje po napovedih zajela nova vremenska fronta. Bregove sta danes med drugim prestopili Kolpa in Drava, večina vodotokov naj bi ponoči začela upadati. Druge teme: - Dan reformacije opomin na izreden pomen slovenskega knjižnega jezika za naš narod. - Ob podaljšanju slovenskega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko izpostavljena učinkovitost njegovega izvajanja. - V izraelskem napadu na begunsko taborišče na severu Gaze ubitih več 10 ljudi.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Ob povečevanju navzočnosti izraelske vojske v Gazi in zaostrovanju spopadov se iz sveta vrstijo pozivi k humanitarnemu premirju, da bi prebivalcem enklave zagotovili pomoč. Pozivom se je na egiptovski strani mejnega prehoda Rafa danes pridružil tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan in izrazil upanje, da bo lahko z ekipo obiskal Gazo in Izrael. Pozval je k objektivnim preiskavam. V oddaji tudi: - Zaskrbljenost v Baški grapi zaradi napovedanega močnejšega deževja v prihajajočem tednu - Rusija grozi z zasegom tamkajšnjega evropskega premoženja, če bo Unija zaseženega ruskega namenila Ukrajini - Prva zmaga hokejistov Olimpije v regionalni ligi pred domačimi gledalci po skoraj 11-ih mesecih
Predsednik vlade Robert Golob si je po včerajšnji ujmi ogledal razmere v Baški Grapi. Po obisku je poudaril, da bo pri pripravi ustreznih ukrepov za sanacijo glavna stroka - pri zaščiti pred naravnimi ujmami pa da bodo nujne sistemske rešitve. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski premier Netanjahu kopenske operacije v Gazi označil za drugo fazo vojne proti Hamasu. - Ukrajinski brezpilotni letalnik po navedbah Rusije zadel skladišče jedrskih odpadkov. - Ježkovi nagradi Tomažu Domicelju in Sašu Hribarju, najboljši šanson postal Dekle iz zlatih sanj v izvedbi Tomaža Hostnika.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Nekatere dele države so že zajele padavine, ki se bodo skozi noč okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Vremenoslovci so zato za večji del države izdali rdeče vremensko opozorilo. Pristojni prebivalce pozivajo, naj bodo pripravljeni in ukrepajo samozaščitno. Povečana je tudi verjetnost proženja zemeljskih plazov. Druge teme: - Sova zavrača namige o zunanjemu vplivu na datum prijetja domnevnih vohunov. - Voditelji Unije so se zavzeli za vzpostavitev humanitarnih premorov v spopadih v Gazi. - Gneča na ljubljanski internistični prvi pomoči; bolniki čakajo tudi na hodnikih.
Vlada bo umaknila solidarnostni prispevek, ki bi ga plačevali vsi državljani in podjetja ne glede na prizadetost v poplavah. Izpad nameravajo nadomestiti z višjim davkom na dobičke pravnih oseb. Gospodarstveniki so z ukrepom nezadovoljni. Druge teme: - Koalicijska partnerja ob napovedani vladni rekonstrukciji zadržana - Humanitarna kriza v Gazi vse globlja, v zadnjem dnevu umrlo še 800 ljudi - Po novem plazu prebivalce Strug pri Lučah pozvali k evakuaciji
V pričakovanju razpleta govoric o usodi Urške Klakočar Zupančič na mestu predsednice državnega zbora so bili zaključki seje sveta Gibanja Svoboda presenetljivi. Klakočar Zupančič se umika le z mesta podpredsednice stranke, so pa iz stranke izključili dva vidna člana. Premier Robert Golob je ob tem napovedal veliko zmanjšanje števila ministrstev. Po njegovih besedah namreč ob odzivanju na krizne razmere, kot so polave, število ministrstev, ki je večje od 12, otežuje medresorsko usklajevanje. Ostali poudarki oddaje: Vlada in občine dosegle kompromis glede višine povprečnin Nadzor na meji z Italijo verjetno tudi v prihodnjem letu Zlato kolo najboljšega kolesarja v roke Jonasa Vingegaarda, Pogačar zasedel tretje mesto
V mednarodni skupnosti se krepijo prizadevanja, da bi v opustošeni Gazi uveljavili prekinitev ognja za dostavo človekoljubne pomoči. V Gazi se, ob pomanjkanju goriva, elektrike in pitne vode, širijo nalezljive bolezni; bolnišnice se soočajo tudi s pomanjkanjem krvi. Izraelska vojska ocenjuje, da bi spopadi s Hamasom, ki so zahtevali že več kot 6 tisoč 400 smrtnih žrtev, lahko trajali več mesecev. Hamas, ki zadržuje približno 200 talcev, je nocoj izpustil dve starejši Izraelki, domnevno zaradi slabšega zdravja. V oddaji tudi: - Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar trdi, da je bila tarča pritiskov premiera Roberta Goloba - Pristojni preverjajo domevno korupcijo v poslih z Družbo za avtoceste - V določenih soseskah v Ljubljani bodo prepovedali motorni promet
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Današnji 27-ti Ljubljanski maraton sta zaznamovala nov ženski rekord in tretji najboljši čas zmagovalca med moškimi. Poleg nastopov vrhunskih športnikov pa se največje tekaške pripreditve pri nas udeleži tudi veliko rekreativnih tekačev. V oddaji tudi: - Notranji minister Poklukar pričakuje podaljšanje nadzora na mejah - V Gazo danes prispelo 17 tovornjakov s človekoljubno pomočjo - Ob zaključku Frankfurtskega knjižnega sejma Slovenija predala naslov častne gostje Italiji
Vlada je na seji v Žalcu po obisku savinjske regije začela razpravo o dopolnitvah interventnega zakona za odpravo posledica avgustovske ujme, češ da so nekateri ukrepi pomanjkljivi. Med drugim želijo lastnikom poškodovnaih stanovanjskih objektov čim prej zagotoviti predplačila za sanacijo. Kot je zatrdil premier Robert Golob, jih bodo prizadeti prebivalci prejeli do konca novembra. Drugi poudarki oddaje: - Pogovori o morebitnem jutrišnjem novem konvoju pomoči za Gazo. - Na mejnih prehodih s Hrvaško, Madžarsko in Italijo kljub uvedbi nadzora brez gneče. - Remi rokometašic Krima v petem krogu lige prvakinj proti Kristiansandu.
. Čez dve uri bo naša država na meji s Hrvaško in Madžarsko uvedla nadzor. Notranji minister Boštjan Poklukar je določil prehode, kjer bo dovoljeno prehajati mejo. Policisti zato, da bi se izognili gneči, poudarjajo, da imejte ob prehodu meje pripravljene osebne dokumente. Drugi poudarki oddaje: - Odločitev o morebitni selitvi prebivalcev naselja Struge še ni sprejeta. - Ljubljanski policisti zaradi groženj terorističnega napada pridržali 20-letnika. - Hamas izpustil ameriški talki, prebivalci Gaze še vedno brez pomoči.
Naša država bo zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane teroristične nevarnosti v soboto uvedla začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Potekal bo najmanj 10 dni z možnostjo podaljšanja, prehajanje meje pa bo omogočeno le na določenih prehodih. Notranji minister Boštjan Poklukar ob tem zagotavlja, da bodo ukrepe prilagajali ljudem, ki živijo ob meji. Enako pričakuje tudi od italijanskih oblasti, ki bodo od sobote izvajale nadzor na meji s Slovenijo. Drugi poudarki oddaje: - Vlada sprejela predlog novele zakona o delovnih razmerjih, odzivi neenotni. - Razmere v Gazi vse slabše, v bolnišnicah ostali brez električne energije. - Nagrada Saharov za svobodo misli Mahsi Amini in iranskemu protestnemu gibanju.
V luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so pristojni zvišali stopnjo teroristične ogroženosti v naši državi. Zaradi povečanega tveganja terorističnih dejanj Italija vnovič uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Naša država je o enaki nameri obvestila Hrvaško in Madžarsko. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden ob obisku Izraela: judovska država ima našo popolno podporo. - Socialni partnerji pogajanja o zakonu o delovnih razmerjih končali brez dogovora. - Poraza rokometašev Celja in košarkarjev Olimpije v evropskih tekmovanjih.
V Frankfurtu se je odprl knjižni sejem, na katerem se Slovenija kot častna gostja predstavlja pod sloganom Satovje besed. Osrednje teme slovenskega programa, v okviru katerega bo nastopilo več kot 75 avtorjev in avtoric, so poezija, filozofija ter poglobljeno branje v času zaslonov. V oddaji tudi: - V napadu na bolnišnico v Gazi več sto mrtvih. - Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu izredno zasedanje voditeljev članic Evropske unije. - Minister Boštjančič: Slovenija do konca leta pričakuje približno 600 milijonov evrov iz sklada za okrevanje.
Neveljaven email naslov