Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6339 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


04.11.2022

Slovenija še naprej zaznava rekordno zaposlenost

Kljub vse višjim življenjskim stroškom in umirjanju gospodarske rasti oktobrski podatki kažejo nadaljevanje nizke brezposelnosti v državi. Ob koncu oktobra je bilo registriranih nekaj manj kot 53 tisoč brezposelnih, kar je 1,8 odstotka več kot septembra in za petino manj kot v enakem obdobju lani. Oktobra je na trg dela stopilo več kot dva tisoč 500 iskalcev prve zaposlitve. Ugoden trend na trgu dela se nadaljuje, kar pa ne pomeni, da bo vztrajal tudi ob verjetnem prihodu gospodarske ohladitve. Drugi poudarki oddaje: - Ob dnevu pravosodja vnovična opozorila glede spornosti postopka imenovanja sodnikov. - V ukrajinski regiji Herson 24-urna policijska ura, Rusija omogočila mobilizacijo zapornikov na bojišča. - Slovenske rokometašice na uvodni tekmi domačega evropskega prvenstva premagale Danke.


03.11.2022

Stanje v državnem proračunu kljub gospodarskemu ohlajanju še vedno ugodno

Kljub umirjanju gospodarske rasti stanje v državnem proračunu ostaja ugodno. Oktobra je imel proračun tekoči presežek v višini 40 milijonov evrov, v desetih mesecih pa skupno manj kot 300 milijonov primanjkljaja. Druge teme oddaje: - Unija napovedala milijardo evrov pomoči Zahodnemu Balkanu v boju proti energetski krizi - Turčija očitno še ne namerava podpreti članstva Finske in Švedske v Natu - Podjetji Marinblu in Selea zanikata očitke o izkoriščanju tujih delavcev


02.11.2022

Država izplačala prve energetske dodatke

Država je danes izplačala prve energetske dodatke za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Znesek, ki ga bodo upravičenci prejeli najpozneje do drugega decembra, je različen - za samsko osebo znaša 200 evrov, zviša pa se za družine z več otroki. Ta mesec bo prvič izplačan tudi otroški draginjski dodatek. Medtem humanitarne organizacije zaznavajo vse več prošenj tudi za finančno pomoč. Potrošniki namreč kljub manjši pocenitvi povprečne košarice osnovnih živil, ki jih popisuje ministrstvo za kmetijstvo, močno občutijo podražitve hrane. Druge teme oddaje: - Evropa se segreva hitreje od ostalih celin, opozarja svetovna meteorološka organizacija - Vrnitev Rusije k sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč - V zadevah Marinblu in Selea domnevno podane kazenske ovadbe


01.11.2022

Prvi novembrski dan v znamenju spomina na mrtve

Prvi novembrski dan je minil v znamenju spomina na mrtve. Po tradiciji so tako številni obiskali najbližje in se poklonili preminulim svojcem. Osrednja državna slovesnost je potekala v Ljubljani pri spomeniku žrtvam vseh vojn, kjer predsednik republike Borut Pahor pozval k zavezanosti miru, mirnemu reševanju sporov ter k medsebojnemu spoštovanju. Druge teme: - Gospodarstvo od danes lahko zaprosi za nepovratna sredstva za blaženje energetske draginje - Putin omenil možnost vnovične oživitve sporazuma o izvozu žit iz Ukrajine, a pod določenimi pogoji - Po rezultatih vzporednih volitev bi se lahko Netanjahu znova zavihtel na položaj predsednika izraelske vlade


31.10.2022

Dan reformacije zaznamujemo že 30 let

Današnji praznik, dan reformacije, pri nas zaznamujemo že 30 let in se z njim poklanjamo temeljem slovenskega jezika in kulture, ki jih je prinesel protestantizem. Čeprav gre za vero, pa je bil pri nas večinoma izpostavljen le kot jezikovno-kulturno gibanje. Druge teme: - Rusija po besedah predsednika Putina le začasno prekinila dogovor o izvozu žita - Brazilci od novega predsednika pričakujejo združitev razklane družbe - Kam z odpadnimi svečami? Slovenci smo med največjimi potrošniki v Evropi


30.10.2022

Južna Koreja po hudi tragediji zavita v črnino

Južna Koreja je danes zavita v črnino. V veliki gneči je na zabavi pred nočjo čarovnic umrlo več kot 150 ljudi, večinoma mladih. Oblasti so razglasile žalovanje, iz vsega sveta pa se vrstijo izrazi sožalja in podpore. O tragediji danes poročajo tudi z zahoda Indije, kjer je v zrušenju mostu umrlo več kot 80 ljudi. Dan so zaznamovale tudi te teme... Druge teme: - Zahod poziva Moskvo k obnovitvi dogovora o izvozu ukrajinskega žita - V nesreči na Kreti umrla slovenska turistka - Vesna za najboljši celovečerec filmu Orkester Matevža Luzarja


29.10.2022

Posnetki osumljencev za odmevna napada v Ljubljani

Ljubljanski policisti so v povezavi z včerajšnjim napadom na poslanca SDS-a Branka Grimsa in s torkovim napadom na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač po pregledu posnetkov kamer našli oba morebitna storilca. Za pomoč prosijo vse, ki bi napadalca v dveh ločenih incidentih prepoznali, naj se obrnejo na policijo in ju identificirajo. V Zrcalu dneva tudi: Rusija odstopila od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita - V stampedu v Seulu umrlo najmanj 146 ljudi - Zmagovalka Popevke 2022 je Mia Guček


28.10.2022

Inflacija tudi ta mesec 10-odstotna

Inflacija še ne kaže znakov popuščanja. Ta mesec je bila, podobno kot septembra, na letni ravni skoraj 10-odstotna, in bo, kot kaže, še nekaj časa vztrajala. Luka Žakelj z Banke Slovenije pričakuje, da se bo inflacija v prihodnjih dveh letih po vsej verjetnosti znižala, vendar pa obstaja tudi verjetnost, da bo prihodnji dve leti vztrajala na ravni okrog petih odstotkov. Druge teme: - Državni zbor sklenil, da je referendum o noveli družinskega zakonika nedopusten - Rusija končala evakuacijo prebivalcev Hersona in delno mobilizacijo - Elon Musk dokončno prevzel družbeno omrežje Twitter


27.10.2022

Z novembrom zvišanje pokojnin za 4,5 odstotka

Z novembrom se bodo pokojnine za vse upokojence zvišale za 4 odstotke in pol, prav toliko se bodo dvignile oskrbnine v domovih za starejše. Vlada je na današnji seji sprejela tudi pogajalska izhodišča za zvišanje minimalne plače, o kateri se pogaja s socialnimi partnerji. Druge teme oddaje: - Premier Golob napovedal vzpostavitev akcijske skupine za preprečevanje sovražnega govora - Vladimir Putin: prihodnje desetletje verjetno najnevarnejše po koncu druge svetovne vojne - Jenkova nagrada Nataši Velikonja za pesniško zbirko Prostor sred križišč


26.10.2022

Zrcalo dneva

Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).


25.10.2022

Kako si bo stara celina zagotovila zanesljivo oskrbo s plinom?

To je oreh, ki ga že več tednov skuša streti evropski politični vrh. Čeprav je bil politični dogovor voditeljev o ukrepih konec minulega tedna že dosežen, pa soglasja glede dinamičnega cenovnega pasu za plin še ni. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci potrdili dvig plač javnim uslužbencem in spremembe v zakonu o Slovenskem državnem holdingu. - Novi generalni direktor Gen energije bo Dejan Paraván. - Pred 31-imi leti Slovenijo zapustil zadnji vojak jugoslovanske ljudske armade.


24.10.2022

Anže Logar in Nataša Pirc Musar začenjata drugi krog kampanje

Dan po predsedniških volitvah Anže Logar in Nataša Pirc Musar po zanesljivem preboju skozi prvo volilno sito začenjata drugi krog nagovarjanja volivk in volivcev. Zdaj bodo štele razlike med njunimi stališči in dejanji, čez tri tedne pa bo jasno, ali bomo dobili prvega predsednika z desnega političnega pola ali prvo predsednico. Več o tem po drugih poudarkih oddaje. - Premier Golob napovedal odločanje vlade o 4,5-odstotnem dvigu pokojnin in minimalne plače - Rishi Sunak bo jutri imenovan za novega britanskega premierja - Brenkova nagrada slikanici Jane Bauer in Petra Škerla Kako objeti ježa


23.10.2022

Potreben bo drugi krog predsedniških volitev

Novega predsednika ali predsednico države bomo torej dobili čez tri tedne. Zmagovalec prvega kroga je Anže Logar, v drugi krog se je uvrstila še neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar. Kot ocenjuje Anže Logar, so rezultati potrditev, da je slogan "Sodelujmo za prihodnost" pravi, Nataša Pirc Musar pa meni, da bo šlo v drugem krogu za spopad vrednot. V Zrcalu dneva tudi: - Ruske oblasti svarijo, da bi lahko Ukrajina uporabila "umazano bombo". - Nova italijanska premierka Giorgia Meloni prevzela posle - V boju za novega britanskega premiera najbolje kaže Rishiju Sunaku


22.10.2022

Dežurne službe ne poročajo o kršitvah volilnega molka

Čez približno devet ur se bodo odprla volišča na tokratnih volitvah predsednika republike. Do zaprtja volišč po državi velja volilni molk, ko je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano. Dežurna služba je imela sicer danes le malo dela z obravnavo domnevnih kršitev volilnega molka, nepravilnosti ni odkrila. V oddaji še: - V Rimu zaprisegla nova italijanska vlada premierke Giorgie Meloni - Na shodu v Berlinu podporo protestnikom v Iranu izrazilo več 10 tisoč ljudi - Občini Ruše in Selnica ob Dravi od danes spet povezani prek obnovljenega mostu


21.10.2022

Skorajšnji začetek volilnega molka

Do začetka volilnega molka pred volitvami predsednika republike nas ločita manj kot dve uri. Po zadnji raziskavi družbe Valicon v nedeljo še ne bomo dobili novega predsednika oziroma predsednice, saj bo potreben drugi krog volitev. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajini prihodnje leto 18 milijard evrov evropske pomoči. - Giorgii Meloni mandat za sestavo nove italijanske vlade. - Odločitev o dokapitalizaciji Geoplina v mesecu dni.


20.10.2022

Evropski voditelji o ukrepih za omejevanje cen plina

V Bruslju se je popoldne začel dvodnevni vrh voditeljev držav Evropske unije, ki je v celoti namenjen vojni v Ukrajini in njenim posledicam za evropsko gospodarstvo. V ospredju pogovorov so ukrepi za omejevanje cen plina. Slovenija po besedah premiera Roberta Goloba podpira uvedbo kapice. Druge teme: - Liz Truss po le 45 dneh zapustila položaj britanske premierke - Sindikati javnega sektorja kritični do sporazuma med vlado in Fidesom - Nagrada bert za življenjsko delo na področju filmske igre Olgi Kacjan


19.10.2022

Putin v okupiranih ukrajinskih regijah razglasil vojno stanje

Vojna v Ukrajini je vstopila v novo fazo. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč danes razglasil vojno stanje v štirih okupiranih ukrajinskih regijah. Gre za prvo priznanje Kremlja, da je Rusija v vojni. Ruska vojska sicer opozarja, da so razmere v regiji Herson na jugu države napete, saj se ukrajinska vojska pripravlja na obsežno protiofenzivo. Medtem se nadaljujejo ruski zračni napadi na Kijev in ostala ukrajinska mesta, kjer so tarče tudi energetski objekti. Druge teme: - Fides in vlada podpisala dogovor o ločenem plačnem stebru, v sindikatih zdravstva in socialnega varstva kritični - Spor med zaposlenimi in vodstvom na RTV Slovenija bo skušala s svojimi predstavniki razrešiti tudi vlada - Prosilci za azil v postojnskem centru za tujce končali gladovno stavko


18.10.2022

Zdravniška stavka začasno zamrznjena

Zdravniška stavka je začasno zamrznjena, in sicer najmanj do prvega aprila prihodnje leto. Stavkovni odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je namreč potrdil vsebino sporazuma, sklenjenega včeraj z vladno stranjo. Predstavniki vlade in sindikata bodo sporazum podpisali jutri. Druge teme: - Evropska komisija predstavila predloge za spopad z visokimi cenami zemeljskega plina - Poslanci tudi v drugo potrdili spremembe družinskega zakonika ter za referendumski trojček določili 27. november - Odstopil generalni direktor TEŠ Matjaž Vodušek, nasledil naj bi ga generalni direktor HSE Viktor Vračar


17.10.2022

Zrcalo dneva

Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).


16.10.2022

Zrcalo dneva

Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).


Stran 35 od 317
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov