Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu
Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove.
Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.
Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?
“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”
Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?
“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?
“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”
“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?
“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”
Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?
“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.
Možno je tudi, da bi se v 10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”
Ena izmed tez v vaši knjigi Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?
“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”
Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?
“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”
Tukaj so še klimatske spremembe …
“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”
6339 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu
Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove.
Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.
Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?
“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”
Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?
“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?
“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”
“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”
Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?
“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”
Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?
“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.
Možno je tudi, da bi se v 10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”
Ena izmed tez v vaši knjigi Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?
“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”
Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?
“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”
Tukaj so še klimatske spremembe …
“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”
Današnji dan ponuja pestro paleto dogajanja za športne sladokusce. Z novo zmago Eritrejca Biniama Girmayja se je končala osma etapa kolesarske dirke po Franciji, kjer Tadej Pogačar ostaja skupno vodilni. Anglija se je uvrstila v polfinale evropskega nogometnega prvenstva, za katerega se prav zdaj borita še Nizozemska in Turčija, Slovenija pa je izgubila proti Grčiji na košarkarskem kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre.
Predstavniki zaposlenih na upravnih enotah so z vlado popoldne podpisali stavkovni sporazum. S tem se je končala večmesečna stavka na upravnih enotah. Te bodo od ponedeljka delale kot običajno, a podpis sporazuma ne rešuje kadrovskih in drugih težav na upravnih enotah. Vlada jim je priskočila na pomoč z včeraj potrjenim predlogom zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov.
Predstavniki sindikata državnih organov bodo jutri popoldne z vlado podpisali stavkovni sporazum, s tem pa naj bi se v ponedeljek stavka na upravnih enotah ustavila. Predlog sporazuma je podprlo 40 upravnih enot, z dogovorom je zadovoljna tudi vladna stran, ki je danes potrdila predlog intervencijskega zakona za zmanjšanje čakalnih vrst na upravnih enotah.
Slovensko gospodarstvo se je izkazalo kot odporno na zunanje šoke, njeno krevanje po pandemiji pa se je upočasnilo, je v najnovejšem poročilu ugotovila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Vladi priporočajo fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme na področju pokojnin in zelenega prehoda. - Brezposelnost dosegla novo rekordno nizko raven - Izrael potrdil enega od največjih zasegov palestinskega ozemlja - 25. Sajeta na Tolminsko prinaša pestre glasbene žanre in ustvarjalne prakse
Zaposleni na najmanj 18 upravnih enotah bodo sprejeli pogajalski sporazum, ki ga je predlagala vlada. Na osmih upravnih enot so ga zavrnili. Kot je povedal podpredsednik vlade Luka Mesec po današnjem srečanju koalicije, vlada namerava še pred parlamentarnimi počitnicami sprejeti interventni zakon za ureditev razmer na upravnih enotah.
Vlada se je sešla na proračunski seji, kjer je razpravljala o razrezu sredstev med ministrstvi za prihodnji dve leti. Pri tem mora upoštevati vnovično uvedbo fiskalnega pravila, a podpredsenik vlade Matej Arčon zatrjuje, da je kljub proračun temu razvojno naravnan in zagotavlja vse sredstva za koalicijske cilje. Druge teme: - Slovenski nogometaši pred zgodovinsko priložnostjo - Opolnoči občutna podražitev pogonskih goriv - Ameriško vrhovno sodišče Donaldu Trumpu priznalo popolno imuniteto za uradna dejanja
Slovenskim kolesarskim navijačem je danes veliko veselja prinesel Tadej Pogačar, ki je po napadu v drugi etapi dirke po Franciji oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Drugi slovenski favorit za končno zmago Primož Roglič je izgubil nekaj sekund. Zdaj v skupnem seštevku zaseda 19-o mesto in za Pogačarjem zaostaja 21 sekund.
Začela se je slovita kolesarska dirka po Franciji, prvič v zgodovini na italijanskih tleh. Prvi letošnji nosilec rumene majice je postal Francoz Romain Bardet, ki je po trilerju slavil na cilju v Riminiju. Slovenska favorita za skupno zmago - Primož Roglič in Tadej Pogačar - sta v cilj prišla skupaj z glavnino.
Socialni partnerji so po skoraj letu dni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta sedli za skupno mizo. Pred tem so podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Lotili so se že vsebinskih vprašanj v zdravstvu, na področju davkov ter sprememb zakonov o evidencah delovnega časa in prenašanju bremen.
Voditelji Evoprske unije so se v Bruslju srečali na prvem zasedanju po Evropskih volitvah. Pred začetkom se jim je pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je z vodstvom povezave podpisal dolgoročni varnostni sporazum. V njem se članice zavezujejo, da bodo državi še naprej zagotavljale finančno pomoč, orožje in urile njene vojake.
Policija je povečala število osumljenih v preiskavi suma zlorabe položaja pri nakupu sodne stavbe na Litijski. Poročilo notranje revizije o tem je ministrica za pravosodje Andreja Katič posredovala tožilstvu in policiji, po navedbah Pop TV pa obremenjuje tudi nekdanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in premierja Roberta Goloba.
Slovenski nogometaši se na evropskem prvenstvu v Nemčiji borijo za svojo prvo uvrstitev v izločilne boje. Prvi polčas tekme proti Angliji brez zadetkov.
Ukrajina je danes izvedla raketni napad na mesto Sevastopol na polotoku Krim in uporabila taktične balistične rakete, ki so jih dobavile Združene države Amerike. Rusija je odgovornost za napad, v katerem je umrlo najmanj pet ljudi, med njimi trije otroci, ranjenih pa je bilo več kot 120, pripisala Washingtonu in napovedala povračilne ukrepe.
Dan je minil v znamenju velike gneče na slovenskih cestah. Zaradi prihajajočih poletnih počitnic pri nas in drugod je bilo največ prometa v smeri proti Hrvaški. V zavodu Reševalni pas ob tem znova pozivajo voznike, naj se v koloni umaknejo na stran, pasu pa naj ne izkoriščajo za krajšanje poti. Druge teme: - Izdano okoljsko soglasje za tretji avtocestni pas med Domžalami in Zadobrovo - Izraelska vojska z novimi napadi, na udaru tudi domnevno varna območja Gaze - Sluzenje morja bi lahko trajalo še več tednov
Izraelska vojska kljub pozivom mednarodne skupnosti stopnjuje napade na mesto Rafa na jugu Gaze, pri tem po opozorilih svetovne zdravstvene organizacije ne spoštuje lastnih napovedi o prekinitvah ognja. Humanitarna pomoč zato še vedno ne prihaja v napadeno Rafo. Druge teme: - Finančni ministri EU za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini - Povprečna plača v Slovenijij nekoliko višja - Policisti ponoči z maratonskim preverjanjem drog v prometu
Ministrstvo za delo je sindikate in delodajalce seznanilo z izhodišči nove pokojninske zakonodaje. Ta predlaga zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let, 40 let zavarovalne dobe ostaja. Predlaga tudi daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine s 24 na 40 let ter z izločitvijo petih najslabših let, ob tem bi zvišali odmerni odstotek. Do leta 2030 bi se prispevni stopnji izenačili.
Državni zbor je končal obravnavo predloga zakona za izboljšanje kadrovskih in delovnih razmer pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Po napovedi vseh strank bo na jutrišnjem glasovanju dobil podporo. Predlog je bil sicer deležen opozicijskih kritik o premajhni učinkovitosti in predvsem, da prihaja prepozno. Zaradi kadrovske stiske je namreč v domovih za starejše praznih več kot tisoč postelj, tudi za pomoč na domu so dolge čakalne vrste. Zakonski predlog vsebuje številne ukrepe, ki naj bi v to dejavnost privabili nove kadre, ne zagotavlja pa višjih plač.
Stavke v javnem sektorju povzročajo vse več težav. Ker tudi na pogajanjih o prenovi plačnega sistema ni videti jasnega napredka, se je moral predsednik vlade Robert Golob ob današnjem začetku novega rednega zasedanja državnega zbora zagovarjati pred poslanci. V oddaji tudi: - V Bruslju deljenje vodilnih položajev institucij Unije - Izrael: cilji ofenzive v Rafi so skoraj izpolnjeni - Kot član uprave RTV odstopil tudi Andrej Trček
Slovenska nogometna reprezentanca je na uvodni tekmi evropskega prvenstva v Stuttgartu igrala neodločeno 1:1 z Dansko. Dvoboj s Srbij Slovence čaka v četrtek.
V Švici se je pred dobre pol ure začel tako imenovani vrh za mir oziroma mednarodna konferenca, na kateri bo skušalo več kot 100 delegacij, voditeljev držav in mednarodnih organizacij začrtati mirovni načrt za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino. Osnutek mirovnega načrta je pripravila Ukrajina, Rusija ni dobila vabila za v Švico - Zdravstvena kriza ob Gazi vse hujša tudi na Zahodnem bregu - Med sklepi vrha G7 dodatna pomoč Kijevu - Množični protesti proti skrajni desnici v Franciji
Neveljaven email naslov