Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6339 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


23.05.2024

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


22.05.2024

Slovenija pozdravlja odločitev Irske, Norveške in Španije, ki bodo prihodnji teden priznale Palestino

Irska, Norveška in Španija bodo prihodnji torek priznale Palestino, so danes ločeno sporočili premierji teh treh držav. Palestinci so napoved pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa je ocenil, da gre za nagrajevanje terorizma in napovedal posledice. Napoved priznanja je pozdravil tudi slovenski premier Robert Golob in spomnil, da je tudi Slovenija pred kratkim začela postopek priznanja. Tako tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je še dodala, da se naša država še naprej pogovarja z več podobno mislečimi evropskimi državami o uresničitvi obljube o priznanju. Vlada je kot skrajni rok, ko naj bi odločitev posredovala državnemu zboru, določila 13-ti junij.


21.05.2024

Drugi blok krške nuklearke bi stal od 9 do 15 milijard evrov

Po interni oceni podjetja Gen Energija bi za jedrski reaktor moči od 1000 do 1650 megavatov odšteli od dobrih 9 do dobrih 15 milijard evrov brez stroškov financiranja in nepredvidenih stroškov. Včeraj so na ministrstvo za okolje ter na ministrstvo za naravne vire in prostor vložili tudi predlog za pripravo državnega prostorskega načrta, ki ga bodo usklajevali približno mesec dni. Predvidena je lokacija gorvodno od sedanjega bloka.


20.05.2024

Ameriški predsednik Biden kritičen do zahteve tožilca ICC za aretacijo izraelskih voditeljev

Odmeva sporočilo glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča Karima Kana, da zaradi suma vojnih zločinov zahteva nalog za prijetje izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta ter treh vodij Hamasa. Ameriški predsednik Joe Biden je zahtevo označil za nezaslišano. Obsodil jo je tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken in opozoril, da bi poteza lahko ogrozila pogajanja o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.


19.05.2024

Iskanje helikopterja z iranskim predsednikom se nadaljuje

Iranske oblasti so vse razpoložljive pripadnike nacionalne garde in vojske napotile na prizorišče nesreče helikopterja, s katerim je potoval iranski predsednik Ebrahim Raisi. Gre za gorato področje na severozahodu Irana, kjer iskanje na terenu otežuje gosta megla. Za zdaj ni znano, ali je letalo strmoglavilo ali zasilno pristalo - prav tako ni znano, kakšno je zdravstveno stanje 63-letnega Raisija.


18.05.2024

Ukrajina svari pred širšo ofenzivo ruskih sil, ki napredujejo v regiji Harkov

Današnjo soboto so doma zaznamovali gneča na cestah ter dosežki naših športnikov, na tujem pa nadaljevanje konfliktov. V Zrcalu dneva: - Ukrajina svari pred širšo ofenzivo ruskih sil - Izraelski napadi po celotni Gazi - Praznovanje pred dnevom čebel - Slovenske kajakašice evropske prvakinje!


17.05.2024

Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev zaradi vse večjih težav šolskega sistema pristojne pozvali k ukrepanju

Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev so opozorili na vse večje težave šolskega sistema in politične odločevalce pozvali k ukrepanju. Med največjimi izzivi so poudarili primanjkljaj učiteljev, finančna podhranjenost, zakonska prenormiranost, poudarjanje ocen namesto znanja ter splošno pomanjkanje vizije šolstva. Z ministrstva odgovarjajo, da so na področju šolstva naredili pomemben korak s spremembami zakona o osnovni šoli. Posodabljajo pa tudi druge akte, s čimer želijo oblikovati zakonske podlage za zahteve in značilnosti današnjega časa.


16.05.2024

Sodniki v Strasbourgu razočarali slovenske ribiče

Slovenski ribiči so odločitev evropskega sodišča za človekove pravice o nedopustnosti njihovih pritožb zoper hrvaške kazni sprejeli z obžalovanjem. Ob tem so izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja kazenskih pregonov zoper njih in visokih zneskov glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov. Vlada jim obljublja nadaljnjo podporo in dodaja, da odločitev sodišče v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo o meji med državama.


15.05.2024

Slovaški premier Fico po atentatu v kritičnem stanju

Slovaški premier Robert Fico je še vedno v kritičnem stanju po poskusu atentata v kraju Handlova. Napadalca, ki je petkrat streljal na Fica, so kmalu za tem prijeli. Gre za 71-letnega Slovaka, ki naj bi bil podpornik opozicijske stranke Napredna Slovaška. Kot je dejal, je napad izvršil zato, ker se ne strinja s politiko aktualne vlade in "njenim uničevanjem javne televizije". Slovaška predsednica Zuzana Čaputova je napad pripisala posledicam sovražne retorike v družbi.


14.05.2024

Državna volilna komisija določila seznam kandidatnih list na evropskih volitvah

Državna volilna komisija je z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na junijskih evropskih volitvah. Na prvem mestu je Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Vesna, Desus in Dobra država, SLS, Nova Slovenija, Levica, Zeleni Slovenije, SD, Resnica ter Nič od tega. Raziskava Evrobarometra o mladih in demokraciji sicer kaže, da se namerava tokratnih evropskih volitev udeležiti le nekaj več kot polovica mladih Slovenk in Slovencev.


13.05.2024

Poslanci niso odločali o zakonu o parlamentarni preiskavi niti o ureditvi sodnega varstva bančnih razlaščencev

Državni zbor ni glasoval o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ker je NSi vložila predlog za posvetovalni referendum o tej zadevi. Poslanke in poslanci prav tako niso glasovali o predlogu zakona za ureditev sodnega varstva razlaščencev v bančni sanaciji. Tretjo obravnavo predloga bodo opravili na prihodnji seji.


12.05.2024

Število ubitih v Gazi preseglo 35 tisoč, zaukazanih vse več evakuacij

Izraelska vojska je izvedla več napadov na severu in jugu Gaze, pri čemer je skupno število žrtev v enklavi od začetka spopadov preseglo 35 tisoč. Na omenjenih območjih so izdali tudi ukaze za evakuacijo več sto tisoč ljudi, kar so v Združenih narodih ostro obsodili. Na obisku v Egiptu je bila do dejanj Izraela kritična tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Druge teme: - Zelenski priznal, da so razmere na fronti vse težje - Na Katalonskih volitvah slavili socialisti, ki pa niso osvojili večine - Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester opozorila glede kadrovske stiske


11.05.2024

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


10.05.2024

Sindikati javnega sektorja in vlada dogovorjeni, da bodo pospešili pogajanja

Vlada je na krovnih pogajanjih sindikatom javnega sektorja predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij za direktorje in funkcionarje. Obe strani sta se dogovorili, da bodo pogajanja odslej potekala hitreje. Med odprtimi vprašanji medtem ostaja način usklajevanje plač z inflacijo Druge teme: - Mladi zdravniki po sestanku z ministrstvom nezadovoljni z možnostmi izboljšanja razmer v zdravstvu - Slovenija pozdravila poziv Generalne skupščine OZN k podelitvi polnega članstva Palestini; Izrael ogorčen - Na Pot ob žici so se podali osnovnošolci in dijaki, jutri osrednje dogajanje s tekom trojk


09.05.2024

V Novi Gorici osrednja državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Zvečer je v Novi Gorici potekala osrednja državna proslava ob 20-i obletnici slovenskega vstopa v Evropsko unijo. Prvi slavnostni govornik, evropski komisar Janez Lenarčič je poudaril, da je država od vstopa v povezavo bolj premožna in razvita, in naštel številne pozitivne kazalnike. Premier Robert Golob je izpostavil povezanost obeh Goric kot simbola povezanosti Evrope.


08.05.2024

Minister za javno upravo Franc Props ob napovedavni zaostritvi stavke na upravnih enotah pozval k zamrznitvi stavke

Zaposleni na večini upravnih enot so danes stavkali že deveto sredo zapored, saj pogajanja z vlado doslej niso bila uspešna. Vlada pravi, da razume slab položaj uradnikov, a da se bodo plače zvišale šele s prenovo plačnega sistema. Zaposleni na najmanj 36-ih upravnih enotah zato s prihodnjo sredo napovedujejo zaostrovanje stavke. Minister za javno upravo Franc Props je medtem napovedal, da bodo v primeru zaostritve stavke ministrstva pripravila seznam nujno potrebnih storitev na upravnih enotah in da stavka ne bo plačana.


07.05.2024

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


06.05.2024

Hamas sprejel predlog za prekinitev ognja, a se Izrael z njim ne strinja

Palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da je sprejelo predlog Egipta in Katarja za premirje v Gazi, ki pa je za Izrael nesprejemljiv, saj da vsebuje daljnosežne sklepe, s katerimi se ne strinjajo. Predlog, naj bi med drugim vseboval načrt obnove območja, izpustitev izraelskih talcev in trajno prekinitev ognja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem dejal, da bodo v Kairo poslali pogajalsko skupino, a kljub temu nadaljevali vojaško operacijo v Rafi. Izraelska vojska medtem izvaja zračne napade na vzhodni del Rafe, kjer so prebivalce pozvali k evakuaciji.


05.05.2024

Tadej Pogačar zmagal na drugi etapi Gira in prevzel skupno vodstvo

Pogajanja v Kairu o morebitni prekinitvi ognja v Gazi so se, kot kaže, končala brez napredka. Izrael namreč zavrača zahteva Hamasa po končanju vojne v Gazi. Predstavniki Združenih držav Amerike in Katarja bodo na nujnem srečanju razpravljali o tem, kako povečati pritisk na obe strani, naj pogovore nadaljujeta. Ameriški novičarski portal Axios pa poroča, da naj bi Združene države začasno ustavile pošiljke streliva Izraelu. Po navedbah izraelskih uradnikov naj bi se to zgodilo prejšnji teden.


04.05.2024

Tadej Pogačar italijanski Giro začel s tretjim mestom

Po valu protestov proti vojni v Gazi na ameriških univerzah se ti zdaj širijo tudi po evropskih univerzah v Franciji, na Irskem in v Švici. V Kairu se medtem predstavniki Hamasa, Egipta, Katarja in Združenih držav pogovarjajo o možnosti ustavitve ognja v Gazi. Hamas napoveduje, da bo vztrajal pri umiku izraelske vojske, izraelske oblasti, katerih predstavnikov v Kairu za zdaj ni, pa še naprej napovedujejo ofenzivo na Rafo.


Stran 7 od 317
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov