Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6340 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


14.02.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


13.02.2021

Za slovenskim alpinizmom črn dan

Na območju Storžiča so v dveh plazovih danes umrli trije alpinisti, eden se je hudo poškodoval. Današnji nesreči sta znova pokazali, kako zelo nevarno je tudi reševanje v takšnih razmerah. Ob tem je popoldne na italijanski strani Kanina plaz pokopal še slovenskega turnega smučarja. V oddaji tudi: - Epidemiološke razmere se zaradi cepljenja izboljšujejo tudi v domovih za starejše - Ameriški senat oprostil Trumpa v ustavni obtožbi zaradi spodbujanja upora - Novi italijanski premier Draghi v vlado povabil strokovnjake in politike - Za športni rezultat dneva v Zakopanah poskrbela Lanišek in Pavlovčič


12.02.2021

Premier Janša za novega zdravstvenega ministra predlagal Janeza Poklukarja

Kandidat za novega zdravstvenega ministra je direktor ljubljanskega kliničnega centra Janez Poklukar. Premier Janez Janša, ki je resor vodil skoraj dva meseca, je sporočil, da ima Poklukar zagotovljeno udobno večino za izvolitev, tudi stroka v prvih odzivih pozdravlja njegovo kandidaturo. V oddaji še: - Pozitivne hitre antigenske teste se bo potrjevalo še s PCR testi - Mario Draghi predstavil novo italijansko vlado - Bodoči dijaki in študenti tokrat na virtualnih informativnih dnevih - Bloudkovi nagradi tudi Tadeju Pogačarju in rokometni reprezentanci iz leta 2004


11.02.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


10.02.2021

Vlada odločitev o sproščanju ukrepov prestavila na jutri

Vlada je na Brdu pri Kranju razpravljala o morebitnem sproščanju ukrepov, ob tem ko sta bila na nacionalni ravni izpolnjena oba pogoja za prehod v oranžno fazo. Vlada naj bi navkljub nekaterim pomislekom vendarle sledila sproščanju v skladu z vladnim semaforjem, kar pomeni, da se s ponedeljkom v šole vračajo vsi osnovnošolci in zaključni letniki srednjih šol. Podrobnosti bodo sicer znane jutri. Preostali poudarki oddaje: - Erjavec: neizglasovanje nezaupnice ne bo neuspeh zame, ampak za Slovenijo - Hojs trdi, da je na slovensko-hrvaški meji preverjal tudi delo hrvaške policije - Sindikati in opozicija ne izključujejo referenduma v primeru sprejetja zakona o Demografskem skladu - Nemčija za tri tedne podaljšuje ukrepe proti širjenju koronavirusa


09.02.2021

Prva triada znova v šolah. Maturanti prihodnji teden?

Po vsej državi, ponekod po več kot treh mesecih, so se danes učenci prvih treh razredov lahko vrnili v šolske klopi. Za vse otroke so se odprli tudi vrtci. Počasi se odpirajo tudi manjše neživilske trgovine. Vzpodbudnejša novica današnjega dne pa je tudi ta, da smo izpolnili formalne pogoje za prehod v oranžno epidemično fazo, ki obeta dodatna sproščanja javnega življenja. Druge novice: Maturanti bi se v šole lahko vrnili že prihodnji teden. Med trgovci kar nekaj negodovanja zaradi hitrih testov. Borrell v nemilosti zaradi obiska v Rusiji predlaga nove sankcije. Rokometaši Celja v Ligi prvakov še drugič v sezoni boljši od Zagreba.


08.02.2021

Prešernov dan manj prešeren kot pretekla leta

Slovenski kulturni praznik je za nami, a precej drugačen kot prejšnja leta. Večina kulturnih ustanov je še vedno zaprtih, ustvarjalci iščejo nove poti do občinstva - nekateri precej iznajdljivo - a živo dogajanje vendarle manjka. Kot ponavadi se je dogajanje ob kulturnem prazniku končalo na tradicionalni prireditvi v Kranju Prešernov smenj. Preostale teme oddaje: - Ponekod po državi že danes pripravili testiranje zaposlenih v šolah. - Slovenija jutri pričakuje naslednjo pošiljko cepiva proti covidu-19. - Nemčija, Švedska in Poljska so se odločile za izgon ruskih diplomatov. - V Izraelu nadaljevanje sojenja proti premieru Netanjahuju.


07.02.2021

V Narodni galeriji podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada

Nocojšnji večer je bil v znamenju proslave ob jutrišnjem kulturnem prazniku. Oblikoval jo je režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad. Preostale teme oddaje: - Blizu so dodatna sproščanja omejitev, jutri testiranja nekaterih šolnikov - Proti vojaški diktaturi v Mjanmaru danes več tisoč protestnikov - Na severu Indije uničujoče poplave odnesle več življenj - Zgodovinska ekipna zmaga slovenskih smučarskih tekačic


06.02.2021

Vrata je znova odprlo več trgovin in dejavnosti, obvezna testiranja močno obremenila zdravstvene delavce

V sklopu sproščanja ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa je vrata danes znova lahko odprlo več trgovin in dejavnosti. Številne so kljub temu ostale zaprte, pogoj za delovanje je namreč testiranje zaposlenih, ponekod pa tudi potrošnikov. Na tedenski ravni se mora zdaj tako testirati vse več skupin ljudi, kar močno obremenjuje zdravstvene delavce, ki na ukrep - z danes na jutri - niso bili pripravljeni. Preostali poudarki oddaje: - Obrtniki ostro nasprotujejo obveznemu testiranju strank - Slovenija prejela cepivo AstraZenece, namenjeno mlajšim od 65 let - Načelna podpora Draghiju tudi iz Lige in Gibanja petih zvezd - Pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča segajo tudi v Palestino


05.02.2021

Mrtvi v eksploziji na Gorenjskem

Že jutri se lahko zaradi izboljšanja epidemiološke slike odpre več trgovin in storitev. Odpiranje je pogojeno s predložitvijo negativnega testa zaposlenih. Negativen test pa bo ponekod obvezen tudi za potrošnike. Druge teme: - Vlada vendarle podala soglasje za objavo razpisa za vpis na fakultete - Vložena tretja interpelacija zoper ministra aktualne vlade - Hrvaški poslanci enoglasno za izključno gospodarsko cono - V eksploziji v Radovljici umrli trije ljudje


04.02.2021

Najmlajši se vračajo v vrtce in šole, vlada o storitvenih dejavnostih še odloča

Otroci se bodo v vrtce in prve tri razrede osnovne šole v torek vrnili po vsej državi, ki je v celoti prešla na rdeč seznam. Z jutrišnjim dnem se v luči izboljšanja epidemioloških razmer, lahko po vsej državi odpirajo knjižnice, muzeji in galerije. Od sobote bo ob predložitvi negativnega testa povsod znova mogoče smučanje. Ali se bodo sprostile tudi nekatere storitvene dejavnosti, bo morda znano še nocoj. Preostale teme oddaje: - Predstavniki univerz po sestanku s premierjem za čimprejšnje soglasje k vpisnim mestom. - Iz strank KUL negativni odzivi na vabilo vlade k sodelovanju. - Biden vrača diplomacijo v ameriško zunanjo politiko. - Slovenske rokometašice tretjič zapored na evropsko prvenstvo.


03.02.2021

Vlada na Brdu pri Kranju odloča o prihodnjih ukrepih za zajezitev epidemije

Vlada na Brdu pri Kranju odloča o prihodnjih ukrepih za zajezitev epidemije. Glede na včerajšnje podatke Nacionalnega inštituta za zdravje bi se rdečim regijam lahko prvič pridružila Goriška, vnovič pa tudi obalno-kraška in zasavska. Odločitev nestrpno pričakujejo v osnovnih šolah. Preostale teme oddaje: - Štiri opozicijske stranke vložile interpelacijo zoper Simono Kustec. - Dijaki ministrstvo zaradi prestavljanja sestankov obtožujejo pokroviteljstva. - Nov mandat za sestavo italijanske vlade prejel Mario Draghi. - Poslovil se tržaški pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič.


02.02.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


01.02.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


31.01.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


30.01.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


29.01.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


28.01.2021

V obalno-kraški in zasavski regiji od ponedeljka znova šolanje na daljavo, Levica napoveduje interpelacijo Kustečeve

Po zgolj štirih dneh pouka se s ponedeljkom zapirajo osnovne šole in vrtci v zasavski in obalno-kraški regiji, ki sta znova v tako imenovani črni fazi. S prihodnjim tednom bo kot novost v črnih regijah nujno varstvo omogočeno tudi za nekatere učence prve triade in vrtčevske otroke. Zaradi testiranja zaposlenih bo v ponedeljek pouk za vse učence potekal na daljavo. Medtem v stranki Levica napovedujejo interpelacijo šolske ministrice Simone Kustec, češ da je spreminjanje informacij in navodil ministrstva z danes na jutri nesprejemljivo. Preostali poudarki oddaje: - Janša gospodarstvenike poziva k pomoči za ureditev razmer po epidemiji - Slovenija stagnira pri premagovanju korupcije, tudi zaradi ravnanja politike - Ruske oblasti stopnjujejo pritisk na privržence Navalnega - Mariborska mestna občina letos z rekordnim proračunom


27.01.2021

V obalno-kraški in zasavski regiji znova odprte le nujne trgovine

Ob slabšanju epidemioloških razmer je vlada na Brdu pri Kranju razpravljala o zajezitvenih ukrepih. Obalno-kraška in zasavska regija sta znova črno obarvani, kar pomeni, da bodo tam odprte le trgovine z nujnim blagom. Končna odločitev o delovanju šol in vrtcev pa bo znana jutri. Podrobneje po drugih poudarkih oddaje, ki jo vodim Blaž Pernat. Druge teme: - Evropska komisija od AstraZenece pričakuje jasen načrt dobave cepiva - Šoštanjski občinski svetniki soglasno proti sosežigu v TEŠ-u - Biden odločno v boj proti podnebnim spremembam - Pahor ob dnevu spomina na žrtve holokavsta o nesprejemljivosti nestrpnosti


26.01.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


Stran 66 od 317
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov