Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6340 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


05.01.2021

Nenujne trgovine in dejavnosti ostajajo zaprte do 13. januarja

Vlada je podaljšala prepoved prodaje blaga in storitev z obstoječimi izjemami do 13. januarja. Še naprej bodo odprte nujne trgovine in nekatere storitvene dejavnosti, med njimi frizerski saloni. Današnji torek pa si bodo še posebej zapomnili otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, ki so se po nekaj več kot dveh mesecih vrnili v šolske klopi. Vse več je tudi pričakovanj, kdaj se bodo v vzgojno-izobraževalne ustanove začeli vračati tudi drugi učenci, predvsem prva triada osnovnošolcev in vrtčevski otroci. Preostali poudarki oddaje: - Krepijo se dvomi o zanesljivosti hitrih testov, ki jih je kupila država - Koalicija ustavnega loka bo konstruktivno nezaupnico vložila 15-ega januarja - Zaradi prodaje deleža SDH v Meti Ingenium odstop članov uprave in nadzornega sveta - Po rušilnem potresu na Hrvaškem kritike zaradi povojne obnove


04.01.2021

Dan v znamenju množičnih hitrih testiranj; jutri odprtje šol za otroke s posebnimi potrebami

V Slovenijo je danes prispela nova pošiljka cepiva proti covidu-19, ki bo namenjena predvsem cepljenju zdravstvenega osebja. Prihodnji teden se bo začelo cepljenje tudi tistih starejših, ki niso nastanjeni v domovih za starejše, in kroničnih bolnikov. Dan je bil sicer v znamenju množičnih hitrih testiranj v zdravstvenih domovih in nekaterih podjetjih, množično pa so testirali tudi zaposlene v šolah za otroke s posebnimi potrebami, ki jutri odpirajo vrata. Preostali poudarki oddaje: - Od danes z omejitvami znova delujejo fitnesi, telovadnice in bazeni - Prvi delovni dan po brexitu strožji mejni režim, a brez zastojev - Londonsko sodišče zavrnilo izročitev Juliana Assangea ameriškim oblastem - Na Pohorju zaradi slabega obiska smučarjev ustavili večino žičnic


03.01.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


02.01.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


01.01.2021

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


30.12.2020

Prihodnji teden v šole le otroci s posebnimi potrebami

Učenci in dijaki se prvi teden po praznikih še ne bodo vrnili v šolske klopi. Izjema so otroci in mladostniki, ki obiskujejo šole in zavode s prilagojenim programom, ti se v šole vračajo v torek po predhodnem testiranju učiteljev na koronavirus. To je edina odločitev o nadaljevanju pouka, ki jo je po posvetu s strokovno skupino pravkar sprejela vlada. Po pričakovanjih so sprejeli tudi odločitev o sprostitvi gibanja med občinami od jutri opoldne pa do 20-te ure prvega januarja. V Zrcalu dneva tudi: - Sedmi protikoronski sveženj vladi nalaga zagotovitev finančne stabilnosti STA - Računsko sodišče: 13 nabavnih pogodb zaščitne opreme bi lahko imelo sum kaznivega dejanja - Solidarnostna pomoč Hrvaški po uničujočem potresu - Filip Flisar končal športno kariero


29.12.2020

V potresu na Hrvaškem najmanj 7 mrtvih

Hrvaško je kmalu po poldnevu stresel še močnejši potres kot včeraj, tokrat z rušilno močjo. V mestu Petrinja je potresni sunek poškodoval ali porušil večino hiš, umrlo je najmanj 7 ljudi. Pri nas je potres povzročil nekaj manjše gmotne škode, Jedrska elektrarna Krško se je preventivno ustavila. O moči potresa priča tudi dejstvo, da so ga čutili celo v Nemčiji. Druge teme: - Poslanci odločajo o sedmem protikoronskem svežnju - Novi koronski rekordi v zahodni Evropi - Predsedstvo SD podpira konstruktivno nezaupnico vladi in mandatarstvo Erjavca - Zmagovalka slaloma prvič po skoraj štirih letih ni Shiffrinova ali Vlhova


28.12.2020

Težave v prometu zaradi padavin za kratek čas zasenčile epidemijo

Padavine so danes povzročile obilo prometnih preglavic, saj je sneženju marsikje sledil dež, ki je še dodatno poslabšal voznost cestišč, pojavljajo se snežno-ledene ploskve. Na nekaterih prelazih so potrebne verige. Pristojni pozivajo, da vozite čim bolj previdno in prilagodite hitrost ter varnostno razdaljo, nasploh pa vožnjo, če ni nujno, odsvetujejo. Nekaj poudarkov oddaje: Porabili skoraj vse odmerke cepiva proti covidu; nova pošiljka v sredo ali četrtek. Prisilnega upokojevanja ne bo, sklad za nevladne organizacije ostaja. Besedna vojna med vlado in STA; SMC poziva k razrešitvi zapleta do konca leta. V potresnih sunkih na Hrvaškem poškodovanih več kot sto objektov.


27.12.2020

Prvi dan cepljenja proti covidu-19 v državi

Dan je zaznamoval začetek cepljenja proti covidu-19 po večini evropskih držav, tudi v Sloveniji. Prve so cepili stanovalce v domovih za starejše, ki so ob tem izrazili hvaležnost in veselje ob misli, da bodo lahko znova v stiku z najbližjimi. Strokovnjaki poudarjajo, da cepivo pomeni velik korak k normalizaciji življenja, vendar bo treba še kar nekaj časa spoštovati epidemiološke ukrepe. V oddaji tudi: - Jutri znova odprte tržnice, trafike in frizerski saloni; - V Italiji prednost pri cepljenju dali zdravstvenemu osebju; - Odhajajoči Trump ni podpisal svežnja za okrevanje po pandemiji; - Snežni plaz v Kamniško-Savinjskih Alpah zasul skupino turnih smučarjev.


26.12.2020

V državi prva cepiva proti covidu-19

Praznični dan je zaznamovalo novo upanje v boju z epidemijo. Slovenija je skupaj z drugimi državami Evropske unije prejela prve odmerke cepiva proti covidu-19. Cepljenje bodo začeli jutri, prve odmerke bodo dobili stanovalci in zaposlenih v domovih za starejše, ki covida še niso preboleli. To bo prvi korak k začetku konca epidemije, v kateri je pri nas življenje izgubilo več kot 2 tisoč 500 ljudi. V oddaji tudi: - Od ponedeljka do 4-tega januarja znova odprti frizerski saloni, tržnice in trafike; - Inšpektorji zapečatili smučišče Krvavec; - Ob dnevu samostojnosti in enotnosti pozivi k preseganju razlik; - 27-erica zasnovala sklad za blaženje gospodarskih težav po brexitu.


25.12.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


24.12.2020

Božični večer brez obiskov polnočnic

Božični večer je tradicionalno preživet v krogu družine. Letos bo ta, zaradi epidemije, za številne še ožji. Mnogi že dolgo niso videli svojih najbližjih in jutrišnji prazik lahko izkoristijo za obisk. Ob tem ne pozabite na ukrepe proti širjenju virusa. In na obdarovanje, seveda - London in Bruselj poskrbela za zgodnje božično darilo; dogovor o brexitu - Papež Frančišek poziva k tolažbi tistih, ki trpijo - Množično testiranje: odziv velik, dobiček izvajalcev tudi - Gorski reševalci opozarjajo na nevarnosti gora


23.12.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


22.12.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


21.12.2020

Cepivo Pfizerja in BioNTecha odobrila tudi Evropska komisija

Potem ko je Evropska agencija za zdravila danes po pričakovanjih odobrila cepivo proti covidu-19 ameriškega farmcevtskega podjetja Pfizer in nemškega tehnološkega podjetja BioNTech, je zeleno luč prižgala še Evropska komisija. Če bo šlo vse po načrtih, se bo cepljenje v državah članicah Unije začelo v nedeljo. Omenjena agencija bo o odobritvi cepiva podjetja Moderna odločala 6-ega januarja. Vse večjo zaskrbljenost medtem povzroča novi sev koronavirusa, ki so ga pred kratkim odkrili v Veliki Britaniji. Kot so sporočili iz BioNTecha, bodo za novi sev raziskave izvedli v prihodnjih dneh. Preostale teme oddaje: - Pri nas jutri začetek množičnega testiranja s hitrimi testi - Sindikati opozarjajo na nesprejemljivost lažjega upokojevanja starejših v PKP7 - Poslanci SDS, SMC in Desus v parlamentarni postopek vložili predlog za spremembo volilnih okrajev - Novič znova oproščen očitkov o umoru nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta


20.12.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


19.12.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


18.12.2020

Slovenija bo prve odmerke cepiva prejela predvidoma 26. decembra

Iztekajoči se dan je bil zaznamovan z odstopom zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja. Razlog niso bile slabe epidemiološke razmere, ampak pestro dogajanje na političnem parketu, ki se medtem nadaljuje. Z zdravstvenega ministra pa so sporočili, da naj bi naša država skupaj z drugimi članicami Unije prve odmerke cepiva proti covidu prejela na praznični dan samostojnosti in enotnosti. Ostale teme: Tudi drugi poskus spremembe volilne zakonodaje spodletel. Postopno odpiranje šol po novem letu. Naziv Evropske prestolnice kulture 2025 Goricama. Znane so finalistke besede leta, neologizem že izbran.


17.12.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


16.12.2020

Milejši ukrepi med prazniki?

Vlada na Brdu pri Kranju nocoj znova tehta ukrepe za zajezitev epidemije, ki ne popušča. Včeraj so potrdili več kot 2000 novih okužb s koronavirusom. V javnosti odmeva predlog, da bi po zdajšnji, začasni sprostitvi omejitev, čez praznike popolnoma ustavili gospodarstvo. Nova Slovenija tega ne podpira, poudarja predsednik te koalicijske stranke Matej Tonin. Druge teme: - Ljubljanska banka: Slovenija ostala brez pravnih možnosti proti Hrvaški - Pandemija: Evropa se v luči praznikov postopno zapira pred virusom - Evropski parlament: poslanci prikimali črpanju pomoči ob pandemiji - Športniki leta: Primož Roglič, Anamarija Lampič in slovenski rokometaši


Stran 68 od 317
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov