Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6339 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


03.05.2024

Ob svetovnem dnevu medijev opozorila o vse težjem delu slovenskih novinarjev zaradi finančnega pritiska

Ob svetovnem dnevu medijev je slišati opozorila, da so razmere za delo vse težje, pa naj gre za finančne težave ali pa za politične pritiske. Ministrstvo za kulturo naj bi delovanje medijev pri nas olajšalo z novim zakonom o medijih, a denarja v predvidenih shemah za letos ni. Veliko težav imajo mediji tudi drugod po Evropi.


02.05.2024

Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične

Svetovno gospodarstvo se bo letos po najnovejši oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj okrepilo za 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Napoved je boljša za Združene države in Kitajsko, nekoliko slabša pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. OECD naši državi za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno.


01.05.2024

Prvi maj opomin na pomen boja za pravice delavcev

Prebivalce številnih krajev po državi so ob prazniku dela prebudile prvomajske budnice, čez dan pa so v organizaciji sindikatov in drugih prirediteljev potekala tradicionalna srečanja. Glavno sporočilo je bilo, da delavske pravice niso podarjene ampak izborjene. V Ljubljani je potekal protestni shod pod geslom: Prvi maj delavstvu nazaj. Zbrani so opozarjali, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje ter da se širita prekarno delo in revščina.


30.04.2024

Delavske preavice niso podarjene temveč priborjene, opozarjajo sindikati

Po državi so zagoreli kresovi na praznovanjih pred jutrišnjim praznikom dela. Na ta dan se spominjamo, da delavske pravice niso podarjene, temveč so bile priborjene, in da ta boj verjetno nikoli ne bo končan, sporoča predsednica največjega sindikalnega združenja pri nas. Lidija Jerkič. Jerkič je ob tem izpostavila tudi pomanjkanje kadra in prihod tuje delovne sile. Po njenem to področje potrebuje regulacijo in boljši nadzor, da bomo lahko zagotovili enakost na trgu dela, kar bi tudi preprečilo dampinško konkurenco slovenskim delavcem.


29.04.2024

Pravosodna ministrica Katič zaradi nakupa preplačane stavbe na Litijski napovedala vložitev kazenske ovadbe

Stavba na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je prejšnja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kupila za 7,7 milijona evrov, je vredna 6 milijonov, pa še toliko le, če bo mogoče pridobiti pripadajoča parkirišča. Stavba zdaj ni uporabna, njena obnova bi stala pet milijonov evrov in pol, za kar pa ministrstvo nima denarja, je povedala nova pravosodna ministrica Andreja Katič.


28.04.2024

Hamas naj bi jutri odgovoril na najnovejši predlog o premirju v Gazi

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v minulih 24-ih urah ubitih okoli 70 ljudi, okoli 140 pa ranjenih. Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem med drugim poudaril potrebo po povečanju dobave huanitarne pomoči v enklavo, kar naj bi se po navedbah izraelske vojske zgodilo v prihodnjih dneh. Biden je ponovil tudi svoje stališče glede morebitne izraelske ofenzive na Rafo. Podrobnosti niso znane, so pa iz Washingtona sporočili, da operacije ne morejo podpreti brez predhodnega humanitarnega načrta. Hamas pa naj bi na najnovejši izraelski predlog za prekinitev ognja v Gazi odgovoril ob jutrišnjem prihodu delegacije v Kairo.


27.04.2024

Ob dnevu upora proti okupatorju po državi številne slovesnosti

Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju ob obletnici ustanovitve osvobodilne fronte, v katero so se združili predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev in pozivali k oboroženemu odporu, so se po državi zvrstile številne slovesnosti. Osrednja državna je bila sinoči v Črnomlju. Druge teme oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Iran po medsebojnem obstreljevanju z Izraelom krepi diplomatska prizadevanja za več podpore mednarodne skupnosti - V Novi Štifti pri Sodražici 26. blagoslov motoristov in motorjev


26.04.2024

Država za stavbo na Litijski odštela 1,7 več kot je bila ocenjena

Stavba na Litijski cesti, ki jo je prejšnja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan kupila za potrebe sodišč, je bila ob nakupu, decembra lani, vredna 6 milijonov evrov. Država je zanjo plačala 1,7 milijona več. Kaj se bo po novi cenitvi zgodilo s stavbo in ali bo država zahtevala vračilo dela kupnine naj bi izvedeli v ponedeljek.


25.04.2024

Ob evropskih volitvah v Sloveniji tudi trije posvetovalni referendumi

Devetega junija se bomo ob evropskih volitvah odpravili tudi na tri posvetovalne referendume, in sicer o rabi konoplje, o evtanaziji in o preferenčnem glasu. Na dvodnevni izredni seji državnega zbora pa so svojo pot končali trije predlogi posvetovalnih referendumov SDS, o nastanitvi nezakonitih migrantov, o zaupanju v vlado in obveznem testiranju funkcionarjev na droge, pa tudi predlog te stranke, da bi imeli v Sloveniji enoten referendumski dan.


24.04.2024

Vlada sprejela izhodišča za pokojninsko reformo

Vlada je sprejela izhodišča za dolgo pričakovano pokojninsko reformo in jih bo zdaj predstavila ekonomsko-socialnemu svetu. V drugi polovici leta je predviden socialni dialog, v parlamentarno proceduro bo šla reforma predvidoma v začetku prihodnjega leta. Vlada je ob tem tudi sprejela sklep o rušenju prvih 20 objektov, poškodovanih v lanskih poplavah. Poleg tega je za novega vladnega pogajalca z zdravniškim sindikatom imenovala Denisa Kordeža, sprejela pa je tudi temeljne razvojno-usmerjevalne dokumente države na obrambnem področju, in sicer obrambno strategijo, vojaško strategijo in strategijo civilne obrambe.


23.04.2024

Po preiskavah, povezanih z DARS-om, šest osumljenih

Odmevajo današnje preiskave, povezane z domnevno spornimi posli Družbe za avtoceste. Preiskave je Nacionalni preiskovalni urad izvedel na 23-ih lokacijah po državi - v prostorih DARS-a ter na domačih naslovih nekaterih nekdanjih vodilnih v tej družbi. Kaznivih dejanj je osumljenih šest ljudi. V Zrcalu dneva tudi: - Poslanci potrdili nov energetski zakon - Končuje se 200-i dan vojne v Gazi - Ob dnevu knjige poudarki o njenem pomenu


22.04.2024

Predsednica republike Pirc Musar ob 20-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji gostila predsednike vseh štirih sosednjih držav

Ob 20-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju gostila predsednike vseh štirih sosednjih držav. Skupaj so se zavzeli za odprte meje v Evropski uniji in njeno širitev - predvsem na zahodni Balkan; pri tem so opozorili tudi na nujne spremembe v delovanju Unije, da bi bilo odločanje članic o skupnih zadevah preglednejše in hitrejše.


21.04.2024

Netanjahu napovedal še močnejše napade na Hamas

Izraelska vojska nadaljuje napade na mesto Rafa na jugu Gaze, kamor je pribežala več kot polovica prebivalcev Gaze. V Han Junisu v osrednjem delu Gaze so preiskovalci vstopili v kompleks tamkajšnjem bolnišnice in odkrili množično grobišče s skoraj 200 trupli. Na Zahodnem bregu so potekali množični protesti Palestincev zaradi nasilja izraelskih naseljencev. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal, da bo Izrael v prihodnjih dneh še povečal vojaški in politični pritisk na palestinsko gibanje Hamas.


20.04.2024

Poleg juga Gaze na izraelskem udaru tudi Zahodni breg

Izraelska vojska nadaljuje obstreljevanje Gaze, predvsem mesto Rafa na jugu. Spopadi so izbruhnili tudi na Zahodnem bregu, kjer je po podatkih palestinskih oblasti v zadnjih 3 dneh ubitih 13 ljudi. Medtem sta se v Carigradu srečala turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in vodja Hamasa Ismail Hanija. Druge teme: - Ameriški kongres vendarle potrdil pomoč Ukrajini! - V Radovljici 11. Festival čokolade - Vrata odprl Umetnostni bienale v Benetkah


19.04.2024

Teheran: izraelski napad z brezpilotnimi letalniki na vojaške cilje v v osrednjem delu Irana ni zahteval žrtev ali povzročil gmotne škode

Nočni izraelski napad z brezpilotnimi letalniki na vojaške cilje v Isfahanu v osrednjem delu Irana ni zahteval žrtev ali povzročil gmotne škode, je sporočil iranski zunanji minister Hoséin Amír Abdolahján. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo opozorila pred zaostrovanjem konflikta na Bližnjem vzhodu in pozivi k zadržanosti. A medtem ko nobena država ni sprejela občutnih ukrepov proti Izraelu, so k sprejetju sankcij proti Iranu pozvale tudi članice skupine G7. Evropska unija je danes prvič sprejela ukrepe proti nekaterim judovskim naseljencem in organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu, dodatne sankcije so uvedle tudi Združene države


18.04.2024

Varnostni svet Združenih narodov o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo

Varnostni svet Združenih narodov je razpravljal o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo, o čemer naj bi glasovali še nocoj. Osrednja pozornost je bila sicer namenjena razmeram na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutterres je v nagovoru znova pozval k takojšnjemu premirju v Gazi. Po njegovih besedah bi konec sovražnosti v palestinski enklavi znatno zmanjšal napetosti v celotni regiji.


17.04.2024

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


16.04.2024

Evropska unija bo razširila sankcije proti Teheranu.

V skladu z napovedmi je današnji torek prinesel ohladitev in tudi sneg, ki je marsikje po državi dosegel nižine. V Iran trdijo, da so po sobotnem napadu na Izrael proti širitvi nasilja, iz Izraela pa sporočajo, da bodo na napad prej ali slej ustrezno odgovorili. Evropska unija pa bo razširila sankcije proti Teheranu, povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.


15.04.2024

Mednarodna skupnost Izrael in Iran poziva k zadržanosti

V svetu še naprej odmeva sobotni napad Irana na Izrael kot odgovor na domnevno izraelski napad na iransko predstavništvo v Damasku. Mednarodna skupnost vpleteni strani še naprej poziva k zadržanosti. Iz iranskega zunanjega ministrstva pa so ob morebitnem povračilnem napadu Izraela napovedali odločen odziv.


14.04.2024

Slovenske rokometašice so se prvič uvrstile na Olimpijske igre

Strah pred širšim konfiktom pa v mednarodni skupnosti povzroča prvi neposredni napad Irana na Izrael; Teheran je napad označil za samoobrambo. Vojni kabinet izraelskega premiera Benjamina Netanyaha, ki je zasedal danes, pa se je zavzel za povračilne ukrepe, vendar ni dosegel dogovora na kakšen način in kdaj naj se odzove, zato se bo znova sešel.


Stran 8 od 317
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov