Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6339 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


13.04.2024

V drugem krogu volitev za predsednika stranke Han in Brglez

V drugi krog volitev za predsednika stranke SD sta se uvrstila Matjaž Han, ki je dobil 115 glasov, in Milan Brglez s 104 glasovi. Za položaj predsednika sta se potegovala še Jani Prednik in Tadej Beočanin, prvi bo podprl Brgleza, Beočanin ne bo nikogar.


12.04.2024

Izrael trdi, da je pripravljen na morebiten iranski napad

Slovenija, po zgledu več zahodnih držav, odsvetuje potovanja v Iran. Iranske oblasti namreč napovedujejo povračilni napad na Izrael po nedavnem izraelskem obstreljevanju iranskega konzulata v Damasku. Izrael poudarja, da je na morebiten napad pripravljen - o tem naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu nocoj govoril s člani vojnega kabineta. V Zrcalu dneva tudi: - Rusija izgnala slovenskega diplomata - Za novega vodjo SD štirje kandidati - Kmetijska ministrica zavrača pozive k odstopu


11.04.2024

Poleg izrednega nadzora policije glede groženj šolam tudi sistemski ukrepi

Notranji minister Boštjan Poklukar je danes odredil izredni nadzor nad delom policije v zvezi z grožnjo napada v šolah. V nadzoru bodo preverili tudi zakonitost in strokovnost aktivnosti policije na področju obveščanja javnosti. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Vovk je napovedal tudi sistemske ukrepe. Minister Poklukar je nadzor odredil po tem, ko so na portalu 24ur.com objavili ozadje grožnje, objavljene 2. aprila; kot so pojasnili na portalu, so komentar sami takoj izbrisali, o tem obvestili Policijo in zavarovali vse podatke o avtorju zapisa, s Policije pa naj bi se nato pri njih zglasili šele predvčerajšnjim. Na zmedo z obveščanjem javnosti glede ukrepov na šolah so pred dnevi opozorili tudi ravnatelji.


10.04.2024

V številnih šolah po Sloveniji v luči nedavne grožnje z nasiljem danes poostrili varovanje

V številnih šolah po Sloveniji so, v luči nedavne grožnje z nasiljem, danes poostrili varovanje in dežurstva, pouk pa je minil mirno in nemoteno. Policisti, ki so bili danes pogosteje prisotni v okolici šol, napovedujejo, da bodo tako ravnali tudi v prihodnjih dneh. Na notranjem in šolskem ministrstvu so - v luči kritik v javnosti - napovedali ukrepe za izboljšanje komunikacije med policijo in šolami.


09.04.2024

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


08.04.2024

Izrael odločen izvesti kopensko ofenzivo na Rafo

Palestinsko gibanje Hamas je na mirovnih pogajanjih v Kairu zavrnilo najnovejši izraelski predlog za premirje v enklavi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ostaja odločen izvesti kopensko ofenzivo na Rafo. Kot je pojasnil, je datum začetka ofenzive na mesto na jugu enklave že določen. Podrobnosti ni podal. V Zrcalu dneva tudi: - Dodatne smrtne žrtve ruskega raketiranja ukrajinskih mest - V Brežicah ohranjajo nasprotovanje azilnemu domu - Opolnoči se bodo vnovič podražili naftni derivati


07.04.2024

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


06.04.2024

Gibanje Svoboda predstavilo imena kandidatov za evropske poslance in evropskega komisarja

Največja koalicijska stranka je na prvem festivalu Svobode predstavila imena kandidatov za evropske poslance. Prvi na listi naj bi bil direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo. Za evropskega komisarja predlagajo Tomaža Vesela. V koalicijskih SD in Levici so ob tem previdni. Evropskega komisarja namreč imenuje vlada, zato pričakujejo, da se bodo o kandidatih pogovorili na ravni koalicije, čeprav ima Svobodopri imenovanju nesporno večino.


05.04.2024

Premier Robert Golob je predstavnikom sodstva in tožilstva predstavil izhodišča interventnega zakona

Gre za prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah, rok za to je sicer potekel pred tremi meseci. Predstavniki pravosodja naj bi osnutek zakona prejeli v dveh tednih. Uresničitev ustavne odločbe o plačah bo sicer sprva potekala z omenjenim zakonom in znotraj obstoječega plačnega sistema, dolgoročno in sistemsko rešitev pa bodo usklajevali znotraj celovite prenove plačnega sistema. Posvetovalni svet evropskih tožilcev je danes opozoril, da so neizvršitve odločb ustavnega sodišča grožnja demokratični stabilnosti.


04.04.2024

Policisti razmišljajo o stavki, vlada in sindikat Fides nadaljujeta mediacijo

Policijski sindikat Slovenije bo prihodnji teden obravnaval predlog za preoblikovanje v stavkovni odbor, potem ko vlada danes na pogajanja za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih ni prinesla protipredloga. Sindikati so svoj predlog dali že pred približno dvema mesecema. Vlada in sindikat Fides pa sta se strinjala z nadaljevanjem mediacije o stavkonih zahtevah Fidesa. Podpredsednik vlade Matej Arčon upa, da bo to zagotovilo dovolj časa. Vlada in Fides sta mediacijo začela prejšnji teden, postopka pa v skladu z dogovorom strani ne komentirata.


03.04.2024

Šefic: Prve družine, ki so v lanskih poplavah ostale brez strehe nad glavo, bi se lahko v nove hiše vselile letos

Za prvih skoraj 40 hiš, ki so bile uničene v lanskih poplavah, bo vlada predvidoma do konca meseca potrdila strokovno oceno. Njihovi lastniki bodo lahko med drugim izbrali odškodnino ali nadomestno gradnjo. Državni sekretar Boštjan Šefic si želi, da bi se prve družine v svoje nove domove vselile še letos. Za več kot 300 objektov pa morajo strokovno oceno še pripraviti. Končna odločitev o morebitni izselitvi prebivalcev bo v tem primeru znana v prihodnjih mesecih.


02.04.2024

Državni zbor preložil razpravo in odločanje o predlogu novele zakona o zdravniški službi

Poslanke in poslanci so z obravnavo več zakonskih predlogov danes sklenili redno marčno sejo državnega zbora. Pri tem so koalicijske stranke preložile razpravo in odločanje o predlogu novele zakona o zdravniški službi, ki širi nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, na eno od prihodnjih sej.


01.04.2024

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


31.03.2024

Papež v velikonočnem nagovoru pozval k prekinitvi ognja v Gazi

Papež Frančišek je ob vrhuncu velikonočnih praznovanj vodil velikonočno bogoslužje, po katerem je na Trgu svetega Petra razglasil velikonočno sporočilo in daroval blagoslov mestu in svetu. V tradicionalni poslanici ob veliki noči je opozoril na vojne v svetu in spomnil na žrtve številnih konfliktov. Ponovno je pozval k takojšnji izpustitvi talcev, ugrabljenih 7. oktobra, takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in dostopu do humanitarne pomoči ter izmenjavi vseh zapornikov med Ukrajino in Rusijo.


30.03.2024

Kristjani se na veliko soboto spominjajo mrtvega Jezusa v grobu.

Izteka se velika sobota - dan, ko se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu. Spokojni dan, namenjen tudi blagoslovu jedil, se je iztekel z velikonočnim bdenjem. Posebej slovesno je bilo v baziliki svetega Petra v Vatikanu.


29.03.2024

Slovenija na današnji dan pred 20-imi leti postala polnopravna članica zveze Nato

Slovenija je na današnji dan pred 20-imi leti postala polnopravna članica zveze Nato. Vanjo je vstopila hkrati s še šestimi državami. Slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič poleg večje varnosti države in manjših stroškov za obrambo navaja dobre odnose med članicami zavezništva.


28.03.2024

Predsednica republike Pirc Musar ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato izpostavila pomen varnosti

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na državni proslavi na Brdu pri Kranju ob jutrišnji 20-i obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato poudarila, da smo s tem med drugim pridobili priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti. Poudarila je tudi, da brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Ob tem je opozorila na številne grožnje današnjega sveta, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo.


27.03.2024

OZN: V Gazi več genocidnih dejanj

Izraelske sile so v Gazi od začetka napadov izvedle več genocidnih dejanj, ugotavlja posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese. Med drugim gre za povzročitve hudih telesnih poškodb, namerno slabšanje življenjskih pogojev, sistematične poboje civilistov in uničenje kritične infrastrukture.


26.03.2024

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po resoluciji Združenih narodov

Kljub pozivu k premirju v Gazi, ki ga poudarja tudi resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov, izraelska vojska nadaljuje napade. Iz Dohe prihajajo poročila, da je izraelska delegacija zapustila pogajanja za premirje v Gazi in izpustitev talcev, češ da so pogovori brezpredmetni zaradi zahtev Hamasa. Medtem odmeva poročilo Francesce Albanese, ki ga je predstavila Svetu Združenih narodov za človekove pravice. V njem je neposredno obtožila Izrael, da v Gazi izvaja genocid nad Palestinci.


25.03.2024

Vrstijo se odzivi na resolucijo VS o prekinitvi ognja v Gazi

Današnjo odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov, da potrdi resolucijo s pozivom k takojšnjemu premirju v Gazi, je pozdravil tudi premier Robert Golob. Poudaril je, da je zdaj skrajni čas, da se besede spremenijo v dejanja in da pristojni resolucijo začnejo izvajati na terenu. Predsednica Nataša Pirc Musar pa je ob tem Izrael pozvala, naj prispeva svoje delež k izpolnjevanju resolucije.


Stran 9 od 317
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov