Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prvo oddajo iz cikla Skladatelj tedna, ki je posvečen Ruski peterki, namenjamo Aleksandru Borodinu, najstarejšemu članu kroga skladateljev, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano rusko umetno glasbo.

V tedenskem pregledu predstavljamo prejemnika (in utemeljitve) dveh literarnih nagrad, novoustanovljene Cankarjeve, Sebastijana Preglja, in prejemnico Delovega, že 30. „kresnika“ Veroniko Simoniti. Na začetku tedna so podelili tudi Plečnikovo nagrado in medalje, najvišje tukajšne strokovno priznanje za sodobno arhitekturo. Sredi tedna smo bili na simpoziju SAZU o „Slovenski spravi“ v glavnem mestu, in na slovesni otvoritvi razstave „Dogodek je tu, dogodek imate v mestu“ v gradu Khislstein (Kranj), pripravljene v okviru prestavljenega 50. tedna slovenske drame. Naš dopisnik iz Italije pa se je o krajah umetnin pogovarjal s komandantom italijanske policijske enote za varstvo kulturne dediščine, generalom Robertom Riccardijem.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Oddaja Ženske v svetu glasbe bo tokrat drugič posvečena francoski skladateljici Lili Boulanger, ki je bila v zgodnjem 20. stoletju pomembna glasbena ustvarjalka. V svoji glasbeni govorici je povezala slogovne in tehnične značilnosti skladateljev predhodnikov impresionizma, s svojo domiselno izraznostjo je ustvarila številne skladbe v očarljivi in samosvoji glasbeni govorici. Leta 1913 je prejela prestižno nagrado Prix de Rome za kantato Faust in Helena in je bila prva ženska, ki je prejela nagrado za glasbo. Lili Boulanger je napisala večino svojih skladb za vokal s spremljavo: samospeve, večglasne pesmi, zbore, ter duhovne vokalno-instrumentalne skladbe. V izvedbi priznanih solistov, zborovskih pevcev in pianistov pod taktirko Jamesa Wooda bomo poslušali skladbe: Les sirenes / Sirene za solo sopran, triglasni zbor in klavir, Renouveau za sopran, mezzosopran, tenor, zbor in klavir, Hymne au soleil / Himna soncu za mezzosopran, zbor in klavirja terza sopran, tenor, bariton, zbor in klavir. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Trboveljsko knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala.

V tretji oddaji iz niza, namenjenega ustvarjalnemu opusu flamskega velikana glasbene ustvarjalnosti za godbe Jana Van der Roosta, bomo predvajali in podrobneje predstavili skladbi From Ancient Times in Adagio. Slišali ju boste v izvedbi Filharmonične godbe Osakan pod skladateljevim vodstvom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Talka je zgodba z več možnimi konci, ali svojevrstna melodrama in ljubezenska zgodba, ki govori o ženski, ki je talka lastne zaprisege, je ob predstavitvi gledališke sezone povedal Matjaž Berger, ki se pod predstavo podpisuje kot režiser. Post-dramsko filozofsko uprizoritev Teatra Antona Podbevška iz Novega mesta so pripravili po besedilu francoskega dramatika in pesnika Paula Claudela in tolmačenju francoskega psihoanalitika Jacquesa Lacana. Gre za drugo predstavo od štirih, ki jih bodo v APT pripravili med letošnjo sezono, ki so jo poimenovali po besedah filozofa Mladena Dolarja, "Hlapec raje preživi kot hlapec, kot da bi umrl kot gospodar".

Beethoven bo imel v tokratni oddaji najpomembnejšo vlogo, in sicer nas čaka posnetek koncerta iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta v začetku marca nastopila pianista Peter Bubola in Rebeka Dobravec. Svoj program sta sestavila tako, da sta nanj vsak uvrstila vsak po eno Beethovnovo klavirsko sonato, poleg tega pa sta ob koncu koncerta zaigrala še skupaj, le da sta za ta nastop izbrala glasbo Franza Schuberta. Prav z njunim skupnim nastopom se bomo ogreli, in sicer bomo slišali Impromptu št. 2 v Es-duru, op. 90, potem pa bomo torej prisluhnili še njunima izvedbama Beethovnovih sonat: Sonato za klavir št. 17 v d-molu, op.31, št. 2 – Vihar je za svoj nastop izbral Peter Bubola, Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10, št. 3 pa Rebeka Dobravec.

Recenzije so napisali Petra Koršič, Marko Golja in Maja Žvokelj.

V tokratni oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo predvajali glasbo iz baleta Čajna punčka Rista Savina. Skladatelj ga je napisal leta 1922 ter ga označil za mimično igro v enem dejanju. Že s tem je poudaril, da je balet bolj komorno in intimno delo, ki nima veliko opraviti s kakšno zajetnejšo odrsko baletno obliko. O njegovem nastanku je povedal:

»Čajna punčka je vezana na intimen osebni spomin. Dobil sem namreč v dar čajno punčko. In ko sem jo tako gledal pred seboj, se mi je porodila nekakšna zgodba. Napisal sem kratko povest in po njej priredil enodejanski balet.«

Bronja Žakelj
Belo se pere na devetdeset
Zvočna knjiga

Avtobiografski roman o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahú in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

Bere dramska igralka: Saša Mihelčič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Tonska realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden, Klemen Veber
Režija: Klemen Markovčič

Produkcija Radio Slovenija in Beletrina

Slovenski pisatelj, dramaturg in akademik Saša Vuga se je rodil 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Umrl je na božični dan leta 2016. V Zvonu je leta 2010 objavil prispevek Eulenspieglovsko je čutil pepel prednika na prsih. O Cirilu Kosmaču, z nostalgijo. Prebral ga je Ivan Lotrič. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz Sonatine facile Marjana Kozina v izvedbi Igorja Dekleva. Oddajo je zvočno oblikovala Mirta Berlan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 22. februarja lani pod taktirko Vladimirja Jurowskega v Berlinu izvedel simfonično pesnitev Alpska simfonija, op. 64 Richarda Straussa, Koncert za klavir in orkester št. 21 v C-duru, K. 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Cantus Arcticus – Koncert za ptice in orkester, op. 61 finskega skladatelja Einojuhanija Rautavaare. Solist je bil pianist Leif Ove Andsnes.

Ervin Fritz te dni praznuje osemdeset let. Rodil se je v Preboldu in absolviral dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kot dramaturg je najprej deloval na Televiziji Slovenija v dramski redakciji, kjer je tudi prevajal iz nemščine, me letoma 1979 in 1980 pa je bil umetniški vodja v Mestnem gledališču ljubljanskem. Odtlej pa do upokojitve leta 2003 je bil dramaturg za otroško radijsko igro na našem Radiu. Kljub temu, da je bil prvenstveno pesnik, je kot radijski dramaturg opravil veliko delo. K pisanju je pritegnil obilo slovenskih avtorjev, skladateljev, otrokom nudil raznovrstne žanre, primerne za različne starosti otrok in mladih. Ob tem je sam ustvarjal dramska besedila, radijske igre in pesmi za odrasle in otroke, libreta za mjuzikle in opero, prevajal med drugim tudi Bertolta Brechta. Za svoje delo je prejel Nagrado Prešernovega sklada, Veronikino nagrado, Večernico, Zlatnik poezije, matična hiša pa se mu je oddolžila z Ježkovo nagrado. Nocoj boste lahko najprej prisluhnili pogovoru z Ervinom Fritzem, ki ga je opravila dramaturginja Vilma Štritof, nato pa boste prisluhnili njegovi že napovedani zabavni radijski igri Dogajanje temelji na koroški ljudski legendi o nastanku cerkve na Plešivški planini oziroma na Sveti Uršuli. Arhaično ljudsko pripoved pa je preoblikoval v ironičen prikaz lahkovernosti pri Slovencih.

Dramaturg Pavel Lužan
Režiserka in tonska mojstrica Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec Peter Čare

Vol Suri Pavle Ravnohrib
Vol Muri Dare Valič
Pastirček Janez Hočevar
Sveta Uršula Marjana Klanjšek Jaklič
Povodni mož Janez Albreht
Kmet Šisernik Franček Drofenik
Dekla Milena Grm Hudeček
Prva ženska Judita Hahn Kreft
Druga ženska Lenča Ferenčak
Župnik Ivan Rupnik
Moški Zvone Hribar

Traja 35' 16"
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Ob 120. obletnici rojstva francoskega pisatelja in pilota Antoina de Saint-Exupéryja se bomo avtorja zimzelene miniature Mali princ spomnili z zaokroženim odlomkom iz njegovega najbolj znanega dela.