Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slišali boste pesem Jurija Paljka, pesnika in publicista, ki se je sicer rodil na Vipavskem, vendar živi v Italiji. Pesem, ki jo boste slišali, je bila leta 1997 objavljena v njegovi zbirki z naslovom Nedorečenemu.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nemški skladatelj, pianist, organist in dirigent Felix Mendelssohn Bartholdy se je rodil v ugledni in premožni judovski družini, leta 1809, kot drugi izmed štirih otrok. Vsi so bili pozneje glasbeniki. Nasploh je bilo to okolje, v katerem so glasbo cenili kot vir navdiha in življenjski vzor. Starši so glasbeni razvoj svojih otrok podpirali - oče Abraham je bil bogat židovski bankir, mati Leah, rojena Solomon, je prihajala iz družine industrialca. Tudi ded Moses, filozof in velik prijatelj razsvetljenskega dram atika Lessinga, je bil podpornik umetnosti. Potem je bila tu še teta, prva očetova sestra, poročena s hannovrskim filozofom Friedrichom von Schleglom. Druga je živela v Parizu. Tam je bila lastnica salona — v njih pa se je včasih igralo in pelo, skratka veliko muziciralo.

Tokrat začenjamo tedenski pregled z že 68-im »Ljubljana Festivalom«, ki so ga v sredo uvedli s koncertom na Kongresnem trgu v glavnem mestu. Poteka prvi del že 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica, opozarjamo pa tudi na razstavo plakatov skupine Laibach na ljubljanskem gradu z naslovom "Svoboda vodi ljudstvo" in na kampanjo izvajalcev umetnostnih praks z naslovom »Mi smo odprti za kulturo«. Predstavljamo hvalevredno gesto enajstih ljubljanskih galerij in muzejev, ki z nakupom ene vstopnice omogočajo ogled vseh razstav, nudijo pa tudi družinski popust. Dediščino solidarnosti partizanske bolnice Franja so iz evropskih sredstev okrepili z denarno donacijo – mi smo se pogovarjali z avtorico zgodbe o Franji. Na koncu oddaje pa naš rimski dopisnik predstavlja poletni projekt rimske operne hiše v največjem antičnem in tudi sedanjem spektakelskem prizorišču na svetu - stadionu Cirkus Maximus v središču Rima, areni nekdanjih konjskih dirk.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dr. Matjaž Geršič (GIAM-ZRC SAZU) se kot geograf že dolgo ukvarja z zemljepisnimi imeni in med drugim s pokrajinskimi identitetami prebivalcev naše države. Nedavni izzid njegove razširjene doktorske disertacije "Pokrajinska imena kot dejavnik identitete" (Založba ZRC-SAZU) je bil povod pogovora o metodi raziskave, ki ga je vodila do vzporednega branja zemljepisnih imen na 75 starejših zemljevidih in malo manj kot osemstotih, izdanih po l.1900, in rezultatov ankete, poslane na 6 tisoč naslovov. Rezultat so bili med drugim posebej za to priliko izrisani zemljevidi, ki povedo, kako anketiranci vidijo sebe v okvirih slovenskih pokrajin. Vsekakor tema za kot jara kača trajajoči tukajšni javni razpravi o regionalizaciji, ki pa je bolj upravno-gospodarsko kot identitetno področje..

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih skladb, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so: piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. V njihovi izvedbi boste poslušali skladbe Flute Session / Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Márina Rabadana. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte še pogovor z glasbeno vodjo ansambla, flavtistko Renato Penezić.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Oddajo Medenina in patina tokrat namenjamo glasbi za trobilni kvintet v izvedbah vodilnih domačih tovrstnih zasedb. Slišali boste lahko Suito za koncertno dvorano Josepha Horovitza v izvedbi kvinteta SiBrass, skladbo Vuelta del Fuego Kevina McKeeja v izvedbi kvinteta Schaka in Trobilni kvintet Jana Koetsierja, ki ga bo predstavil kvintet Contrast.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V tokratni oddaji Nove glasbene generacije nas čaka posnetek koncerta, na katerem sta novembra lani nastopili dve mladi glasbenici - tolkalka in saksofonistka - in občinstvu pripravili večer zanimive sodobne glasbe za to nekoliko nenavadno zasedbo, ki sta jo poimenovali duo Ikt.
Saksofonistka Janina Lorenci in tolkalka Lola Mlačnik sta duo ustanovili leta 2013 med študijem na amsterdamskem konservatoriju ob pomoči mentorjev, vodilnih saksofonistov in tolkalcev, kot so Arno Bornkamp, Arnold Marinissen, Nancy Zelstsman, Willem van Merwijk, Richard Jansen, Nick Woud in drugi. Skupaj torej igrata že kar nekaj časa, danes pa bomo poslušali posnetek njunega nastopa v okviru Glasbene mladine ljubljanske, ki v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravlja cikel Mladi mladim. V Klubu Cankarjevega doma sta izvedli:
Izidor Leitinger: Tribal trip - Plemenski izlet
Ernst Spyckerelle: Concordia za altovski saksofon in vibrafon
Guillermo Lago: Pesmi Neže Maurer
Gerard Brophy: We Bop!
James van Heusen: Pikčasti vzorci in mesečina
Nick Woud: Ninnananna za Albo
Barry Cockroft: Rock me! / Get it!

Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Miša Gams in Simon Popek.

Oddaja bo tokrat v znamenju orkestralne oziroma vokalno-instrumentalne glasbe. Predvajali bomo Tomčevo glasbeno sliko za orkester z naslovom Morje, Žumberško rapsodijo Danila Bučarja, ki je v skladbo vtkal nekaj belokranjskih in žumberških ljuskih motivov, ter nekoliko obsežnejšo, avtobiografsko zasnovano kantato Z vlakom Blaža Arniča, ki je v glasbeni stavek odel Župančičevo istoimensko osebnoizpovedno pesnitev.

Marij Čuk je ob 100. obletnici požiga Narodnega doma napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis tega dogodka v zgodovini slovenskega slovstva. 13. julija bo minilo sto let, odkar so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, s to obletnico pa je povezano tudi sedanje vračanje novega Narodnega doma Slovencem.

Režiser je Alen Jelen,
bralka Patrizia Jurinčič Finžgar,
tonski mojster, Urban Gruden,
glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina.

Produkcija: Radio Slovenija in ZKP RTV SLO.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 2020.

Slišali boste pesem Jurija Paljka, pesnika in publicista, ki se je sicer rodil na Vipavskem, vendar živi v Italiji. Pesem, ki jo boste slišali, je bila leta 1997 objavljena v njegovi zbirki z naslovom Nedorečenemu.

Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Predvajali bomo posnetek Simfoničnega orkestra Berlinskega radia s koncerta, ki ga je pripravil 14. oktobra 2018 v Berlinski filharmoniji pod vodstvom Vladimirja Jurowskega. Izvedel je Simfonijo št. 4 v c-molu, D 417, Tragično Franza Schuberta in Pesem o zemlji – Simfonijo za tenor in alt (ali bariton) ter veliki orkester Gustava Mahlerja.

Krivokapićeva črna komedija človeško življenje prikazuje kot kruto in zvito tekmovanje, v katerem se slehernik tolče za ugledno, donosno kariero ter za moč ter oblast nad drugimi. V tej tekmi so dovoljena vsakršna sredstva in zato je v njej tudi človek samo uporabno sredstvo; povrh tega pa je boj vsepovsod in zato je zanj primeren kraj tudi bolnišnica, še posebno ko gre za odprtje nove zgradbe in začetek novega dela z novimi pacienti, predvsem pa za delitev nove pogače med tekmovalci.

Avtor prevoda je BOGDAN GJUD,
režiserka RANKA MESARIĆ,
dramaturg PAVEL LUŽAN,
mojster zvoka STAŠ JANEŽ
in glasbeni opremljevalec PETER ČARE.


Radijskega reporterja igra SLAVKO CERJAK,
pacienta Ivana Masleta JANEZ ALBREHT,
doktorja Gotta PAVEL RAKOVEC,
prvega bolnika MARKO SIMČIČ,
bolnico MAJA BOH,
očeta bolnice BOŽO VOVK,
očeta otroka TONE GOGALA,
pacientovo ženo MAJA ŠUGMAN,
pacientovega sina JERNEJ ŠUGMAN,
profesorja Alojz M. Steinbauer,
doktorja ZLATKO ŠUGMAN,
glavno sestro VESNA JEVNIKAR,
župana ANDREJ KURENT,
napovedovalko DARJA REICHMAN
in drugo napovedovalko VERA ŽNIDARŠIČ.

Igra traja 41 minut in 11 sekund.
Produkcija uredništva igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija septembra 1995.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobnega džezovskega prizorišča, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske džezovske teme.

Konec maja je v Gradcu umrl Alfred Kolleritsch, ki je bil ena osrednjih osebnosti sodobne avstrijske književnosti. Rodil se je v Brunnseeju pri Gradcu. Po diplomi je najprej delal kot učitelj v Lipnici, zatem na gimnaziji v Gradcu. Pisati je začel konec štiridesetih, objavljati pa konec petdesetih, poezijo, prozo, tudi dramatiko. Mira Miladinović je o njem med drugim zapisala, da se »Kolleritsch v svojih delih bojuje proti habsburškemu mitu, domovinskemu provincializmu in restavraciji. Skeptičen je do podedovanih oblik mišljenja, jezika in družbe.« V slovenščini imamo njegov roman Allemann iz leta 1989.
Predvsem pa je bil Alfred Kolleritsch znan kot ustanovitelj revije »manuskripte«, ene najpomembnejših avstrijskih literarnih revij, ter kot soustanovitelj in dolgoletni predsednik graškega združenja umetnikov Forum Stadpark.