Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Po vrnitvi iz Amerike je Dvořák nadaljeval s poučevanjem na praškem konservatoriju, kjer je svoje izkušnje posredoval prihodnjim češkim skladateljem Oskarju Nedbalu, Vitezslavu Novaku in Josefu Suku, v poznem obdobju življenja pa se je s svojo glasbo dotaknil tudi kraljestva mitov in pravljic.

Politični vpliv se meri z različnimi vatli. Pogosto so vplivni ljudje, od katerih tega niti ne bi pričakovali. Združene države Amerike imajo izjemno zadržano, skrivnostno prvo damo. Podobno kot s političnim vplivom je tudi s skrivnostnostjo. Zmeraj se postavi vprašanje, kaj je zadaj in skrito. O Slovenki in Američanki številka ena pogosto govorijo, da živi v zlati kletki, da ne mara javnosti in izpostavljanja. Dolgoletna novinarka časopisa The Washington Post, Pulitzerjeva nagrajenka Mary Jordan, na prvo damo gleda popolnoma drugače. V svoji novi knjigi »Umetnost njenega načina – Še nepovedana zgodba Melanie Trump« jo opisuje kot hladnokrvno, inteligentno in preračunljivo žensko, ki dobro ve, kaj hoče in kako to doseči, pa tudi žensko, katere zlasti kadrovski presoji predsednik Združenih držav Amerike zelo zaupa. Kot zatrjuje Mary Jordan, je v Beli hiši najnevarnejše mesto, na katerem se lahko znajde tam zaposleni, na muhi Melanie Trump. Z Mary Jordan se je pogovarjal dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.

Danes vas vabimo v svet ljudskega izročila, predstavili bomo namreč slovenske ljudske pesmi, ki jih je pred nekaj leti za ploščo Violinček posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec so mladi pevci zapeli pesmi iz različnih slovenskih pokrajin: Štajerske, Gorenjske, Primorske, Istre, Bele Krajine in zamejske Slovenije.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladatelj in dirigent Demetrij Žebre se je rodil leta 1912 v Ljubljani, kjer je študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu, nadaljeval pa pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi v Pragi. Tam je študiral tudi dirigiranje pri dirigentu Vaclavu Talichu. Od leta 1936 do 1948 je bil operni dirigent ljubljanske operne hiše, med letoma 1949 in 1952 pa operne hiše v Mariboru, kjer je bil hkrati pobudnik simfoničnega muziciranja v mestu in prvi umetniški vodja Mariborske filharmonije, ki je delovala med letoma 1950 in 1965. Žebre je bil med letoma 1952 do 1959 operni dirigent v Zagrebu, od leta 1958 do 1968 pa je bil direktor ljubljanske Opere. Žebretova glasbena govorica je bila v začetku blizu najnovejšim glasbenim smerem sodobne evropske glasbe, pozneje pa se je približal bolj umerjenim glasbenim tokovom. Predstavili bomo najnovejši arhivski posnetek Žebretove simfonične skladbe Tri vizije, ki ga je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija oktobra 2017 posnel dirigent Simon Krečič, izvirno izvedbo Žebretovega edinega samospeva z orkestrsko spremljavo Maja in morje, ki ga je na arhivskem posnetku izvedla skladateljeva soproga, sopranistka Ksenija Vidali, v zadnjem delu oddaje pa stavka iz Žebretovega Godalnega kvarteta v izvedbi Godalnega kvarteta Tartini. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z muzikologinjo dr. Karmen Salmič Kovačič o Žebretovi glasbi.

Zlata rokavica, Zlati časi in Avdicija so filmi, ki jih bomo ocenili v današnji oddaji, odšli pa bomo tudi ob Dravo, v Maribor, v letni kino Minoriti, in na morje v Koper, kjer si lahko ogledate razstavo Federico Fellini v očeh Paula Ronalda.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Sposobnost umetne inteligence, metod strojnega učenja, da v neverjetni množici podatkov prepozna sicer težko zaznavne – včasih tudi povsem nepričakovane – vzorce, prinaša tako rekoč revolucionarne spremembe na številna področja. Tudi v znanosti je postala nepogrešljivo orodje in možne nove aplikacije se kar vrstijo. S pomočjo umetne inteligence lahko s prisluškovanjem čmrljem določimo njihovo vrsto, iščemo prve znake raka v vzorcu krvi ali iz srčnega ritma napovemo, da se stanje naše najpomembnejše mišice nevarno slabša. O teh in drugih možnostih, ki se z uporabo umetne inteligence oz. konkretneje strojnega učenja odpirajo v medicini, biologiji in fiziki, smo se v Podobah znanja pogovarjali s fizikom dr. Antonom Gradiškom, raziskovalcem na Inštitutu Jožefa Stefana, na odseku za fiziko trdne snovi in odseku za inteligentne sisteme.

Wigmorjeva dvorana v Londonu je minuli mesec zopet gostila dva odlična glasbenika. Violinist Benjmin Baker in violist Timothy Ridout sta se na recitalu predstavila z "Duom v B-duru," K. 424 Wolfganga Amadeusa Mozarta, "Duom v C-duru" Jeana Sibeliusa, s "Tremi madrigali" Bohuslava Martinůja, ter koncert sklenila s "Sarabando z variacijami" Georga Friderica Händla.

V založništvu zavoda Delak je izšla knjiga Edvard Zajec: Pisma (1980 – 2018), Syracuse – Trst. Tržaški Slovenec Edvard Zajec je svetovni pionir računalniške umetnosti, ki se je s spajanjem likovne umetnosti in informacijskih tehnologij ukvarjal od sredine 60.ih let preteklega stoletja. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je odšel v Združene države Amerike, kjer je ustvarjal in deloval vse svoje ustvarjalno življenje. V knjigi so zbrana pisma, ki jih je Edvard Zajec pošiljal prijatelju in umetniškemu sodelavcu, pianistu Aleksandru Rojcu v rodni Trst. O Edvardu Zajcu in pričujoči knjigi bo v oddaji Likovni odmevi spregovoril Dragan Živadinov. Vabimo vas k poslušanju!

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi razne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot potovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevano bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

V izvedbi uveljavljenih glasbenikov bomo predvajali Serenado za godala v E-duru, op. 22, češkega skladatelja Antonina Dvořaka iz leta 1875. Izvedli jo bodo člani Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in gostujoči nemški pianist Aleksander Lonquich.

Na drugem koncertu Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor je orkester vodil uveljavljeni kitajski dirigent Hongjia Cui, sicer umetniški vodja in šef-dirigent Filharmoničnega orkestra Velikega gledališča v Šenzenu. Z mariborskim simfoničnim orkestrom je izvedel skladbo Iz škotskega dnevnika za simfonični orkester Iva Petrića, prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2016, v drugem delu koncerta pa obsežno Simfonijo št. 5 v B-duru, op. 55, z imenom Heroična Aleksandra Glazunova. Kot koncertantno delo so izvedli Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104, Antonina Dvořaka, v katerem je kot solist nastopil uveljavljeni slovenski violončelist Jaka Stadler, član simfoničnega orkestra Bavarskega radia v Münchnu. Oddajo in pogovor z Jako Stadlerjem je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Gospe in gospodje, prisrčno dobrodošli ob spremljanju druge polovice koncerta v znamenju Jeana Gillesa.
Pred tednom dni ste lahko spoznali njegovo najbolj znano skladbo, Rekviem, nocoj pa je na vrsti njegov veliki motet Dilligam te, Domine. Posnetek je nastal leta 2010 na Festivalu duhovne glasbe v Fribourgu, na njem bomo slišali Ansambel Orlando iz Fribourga in Baročni orkester La cetra iz Basla pod vodstvom Laurenta Gendra.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovale zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

27. julija bomo razglasili nagrajene naslove besedil z letošnjega 29. natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Potrpeti bo torej treba še slabe tri dni in da bi čakanje nekoliko olajšali, smo za današnji Literarni nokturno izbrali prvouvrščeno zgodbo z natečaja leta 2015 z naslovom Fenizirani krofi. Napisal jo je Andrej Makuc, avtor številnih leposlovnih del, po večini kratke proze. Njegova nagrajena kratka zgodba je duhovita pripoved o na videz vsakdanjem opravilu - peki krofov - ki pa od človeka zahteva veliko spretnosti in znanja. Interpretira jo Blaž Setnikar.