Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Po izteku današnje Glasbene jutranjice – tokrat jo pripravlja Mihael Kozjek – se bo ob 10. uri in 5 minut začela prva iz niza petih oddaj iz cikla Skladatelj tedna; ta teden ga posvečamo Clari Schumann. S skladateljevanjem se je začela ukvarjati že zgodaj, že kot otrok pa je zaslovela tudi kot odlična pianistka. Avtorica oddaje je Polona Gantar.

Polona Kovačič pa vas 5 minut čez poldne v Arsovih spominčicah vabi k poslušanju glasbe italijanskih mojstrov. Na sporedu bo glasba Domenica Scarlattija, Ottorina Respighija, Gioachinna Rossinija in Alfreda Caselle.

Ob pol dveh se bo začela oddaja Ženske v svetu glasbe. Glasbena urednica Tjaša Krajnc že drugič predstavlja sopranistko Sonjo Hočevar, eno najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Slišali boste lahko njene izvedbe opernih arij Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča.

Ob 15. uri in 30 minut je na vrsti oddaja Medenina in patina. Na sporedu bo šesta oddaja iz niza, v katerem avtor Igor Krivokapić predstavlja široko in raznovrstno ustvarjalnost Flamca Jana Van der Roosta. Tokrat boste lahko slišali skladbi Stonehenge in Toccata festiva, ki ju je skladatelj zložil za značilno zahodnoevropsko godbeniško zasedbo – britanski brass band.

Uro pozneje, ob pol petih, bo Vesna Volk v oddaji Nove glasbene generacije predstavila glasbeno zasedbo Cajone (izg. kahóne). To so otroci ritmov, tolkalci Glasbene šole Škofja Loka, ki so se pod mentorstvom Jaka Strajnarja združili v tolkalni sekstet, in to prav poseben sekstet, ki ga sestavljajo cajoni (izg. kahóni). Gre za tolkala posebne vrste. Izvirajo iz Peruja in se vse pogosteje pojavljajo v Sloveniji. Verjetno tudi zaradi Jaka Strajnarja, ki se trudi glasbilo v obliki škatle, iz katerega je moč izvabiti raznovrstne zvoke, predstaviti čim širšemu občinstvu. Otroci ritmov so Lana Benedičič, Zala Janežič, Luka Kajzar, Gašper Dagarin in Patrik Tarfila.

Pregled osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS zaokrožujemo z napovedjo oddaje Koncert Evroradia, ki se bo začela ob 20. uri in 5 minut. Danes boste lahko poslušali posnetek izvedbe ene najpomembnejših duhovnih skladb – Maše v h-molu Johanna Sebastiana Bacha. Je zadnje veliko vokalno delo tega skladatelja in edina skladba, ki temelji na celotnem latinskem besedilu mašnega ordinarija. Izvedli jo bodo mednarodni solisti, Filharmonični orkester in zbor Francoskega radia ter dirigent Leonardo Garcia Alarcon. Posnetek je nastal novembra lani v avditoriju francoskega radia v Parizu.

Izpostavljamo tudi dva nocojšnja glasbena dogodka:
- najprej se bo ob osmih zvečer v Viteški dvorani ljubljanskih Križank začel koncert violinistke Lane Trotovšek in pianistke Marie Canyigueral. Glasbenici bosta tam nastopili v okviru Festivala Ljubljana in izvedli štiri sonate za klavir in violino Ludwiga van Beethovna. Glasbeni večer bo tako razgrnil začetek skladateljevega ustvarjalnega procesa na področju violinskih sonat, ki se še spogleduje s tradicijo klasicizma, Haydna in Mozarta ter s prelomom te tradicije.

- pol ure pozneje pa bo v ljubljanskem Mestnem muzeju nastopil Trio Tempestoso. Zasedbo sestavljajo klarinetist Andraž Golob, violončelist Urban Megušar in akordeonistka Sanja Mlinarič – trije mladi slovenski glasbeniki, študenti na Univerzi za glasbo in uprizarjajoče umetnosti v Gradcu. Skupaj muzicirajo od leta 2017 pod mentorstvom mednarodno priznanega umetnika Janneja Rättyäja, njihov repertoar pa obsega tako izvirne skladbe, kot tudi skrbno izbrane priredbe, v katerih se lahko izrazno uveljavi na trenutke skoraj orkestralen zven nevsakdanje trio zasedbe. Spored sestavlja glasba sodobnih glasbenih ustvarjalcev, kot so Jukka Tiensu, Frank Zabel, Guillaume Conneson in drugi.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Samo Kreutz je avtor šestih zbirk poezije, zbirke kratke proze in romana. Na področju poezije med drugim izstopa njegova zvestoba kratki japonski obliki haiku. V oddaji bomo slišali šest njegovih najnovejših miniatur.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja skladateljska osebnost tega tedna bo Clara Schumann. S skladateljevanjem se je začela ukvarjati že zgodaj, že kot otrok pa je zaslovela tudi kot odlična koncertna pianistka.

V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled "okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a Rdeči križ Slovenije deluje najdlje."
Ob lanskem izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem smo govorili o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ko je francoska ekipa speleologov (Jean-Marie Chauvet, po njem se imenuje jama) konec l.1994 na JZ Francije v pokrajini Ardeche našla pred približno 25 tisoč leti zasut jamski vhod, se jim je v notranjosti prikazala paleta trodimenzionalno narisanih živali na stenah. Popolnost in način upodobitve se nista skladala s podmeno o evolucijsko naravnanem razvoju človekovih sposobnosti risanja s perspektivo. Ko so pred nekaj leti (2016) dokončno ugotovili starost slikarij (od 37000 - 28000 pr.n.št.), se je izkazalo, da ne gre za najstarejše ampak za najbolj dovršene trodimenzionalno narisane podobe v prazgodovonskih jamah doslej. L. 1996 je sloviti Ernst H.Gombrich v New York Review of Books ob izidu dveh študij o slikarijah tam objavil esej o "Čudežu iz Chauvetove jame".

V oddaji Ženske v svetu glasbe danes že drugič predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar, ki je bila ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Boheme Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška in Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Zadnji dve oddaji sta izčrpno predstavili Van der Roostova izvirna dela za značilno zahodnoevropsko godbeniško zasedbo fanfarski orkester, ki še posebno cveti v deželah Beneluksa, v tej oddaji pa bomo predstavili izbor del za še tretjo značilno zahodnoevropsko godbeniško zasedbo – britanski brass band. Predvajali bomo skladbi Stonehenge in Toccata Festiva v izvedbah Brass Banda Soli Brass in Black Dyke Mills Banda.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V oddaji bomo predstavili prav posebno glasbeno zasedbo Cajone. To so otroci ritmov, tolkalci Glasbene šole Škofja Loka, ki so se pod mentorstvom Jaka Strajnarja združili v tolkalni sekstet, in to prav poseben sekstet, ki ga sestavljajo cajoni. Gre za tolkala posebne vrste. Izvirajo iz Peruja in se vse pogosteje pojavljajo v Sloveniji. Verjetno tudi zaradi Jaka Strajnarja, ki se trudi glasbilo predstaviti čim širšemu občinstvu. Že pred časom sta se s tem namenom srečala tudi z novinarko in posnela pogovor o cajonu - o glasbilu v obliki škatle, iz katerega je moč izvabiti raznovrstne zvoke.
Otroci ritmov so Lana Benedičič, Zala Janežič, Luka Kajzar, Gašper Dagarin in Patrik Tarfila.

Recenzije so napisali Petra Koršič, Iza Pevec in Matej Bogataj.

Izbrali smo dve koncertantni deli, Concertino za klavir in orkester Igorja Dekleve, Koncert za klavir in orkester Petra Šavlija ter zgodnjo klavirsko glasbo Janeza Matičiča in Zvonimirja Cigliča.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Samo Kreutz je avtor šestih zbirk poezije, zbirke kratke proze in romana. Na področju poezije med drugim izstopa njegova zvestoba kratki japonski obliki haiku. V oddaji bomo slišali šest njegovih najnovejših miniatur.

Filozofinja in literarna zgodovinarka Ignacija J. Fridl je avtorica knjige Jezik v filozofiji starih Grkov. Doktorirala je iz Platonove estetike. Svoje članke objavlja v strokovnih in literarnih publikacijah. V oddaji Esej na radiu boste slišali njen prispevek Kritika - etimologija pojma in njegova funkcionalnost v sodobni družbi. Objavljen je bilo v LUD Literaturi novembra 2016, brala sta ga napovedovalca Barbara Zupan in Jure Franko, glasbeni vrinki so bili odlomki iz skladbe Andante Marijana Gabrijelčiča v izvedbi Ljubljanskega godalnega kvarteta. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Kokot, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Danes bomo poslušali posnetek izvedbe ene najpomembnejših duhovnih skladb – Maše v h-molu, BWV 232 Johanna Sebastiana Bacha. Je zadnje veliko vokalno delo tega skladatelja in edina skladba, ki temelji na celotnem latinskem besedilu mašnega ordinarija. Sestavlja jo osemnajst zborovskih stavkov in devet arij. Bach je leta 1733 najprej napisal Kyrie in Glorio, proti koncu svojega življenja pa jima je dodal še preostale stavke, ki so predelave stavkov njegovih predvsem prej ustvarjenih kantat in novih skladb.
Izvedli jo bodo: sopranistka Mariana Flores, mezzosopranistka Marianne Beate Kielland, kontratenorist Paulin Bründgen, tenorist Julian Fregardien, basist Andreas Wolf, Filharmonični orkester in zbor Francoskega radia ter dirigent Leonardo Garcia Alarcon.
Posnetek je nastal novembra lani v avditoriju francoskega radia v Parizu.

Novosadski avtor radijsko igro oblikuje surrealistično. Ima izrazito radiofonsko strukturo tiste vrste, pri kateri dramsko besedilo ni prevladujoč element, ampak samo orodje partiture, ki izvajalcem narekuje čim bolj raznovrstno uporabo akustičnih sredstev. Osnovna tema Gaborjeve igre je bizaren dogodek, ki ga je doživel glavni junak: v krčmo je zašla krava, na katero so gostje planili z noži in jo zaklali. To njegovo doživetje preraste v mozaičen preplet sanjskih, podzavestnih videnj in refleksij dogodka, ki z različnimi simbolnimi pomeni govorijo predvsem o zlu in o človekovi ogroženosti v sodobnem svetu.

Prevajalec Jože Ftičar
Dramaturg Pavel Lužan
Režiser Tibor Vajda
Tonski mojster Miro Marinšek
Glasbeni opremljevalec Ferenc Kovacs

Prvi Boris Kralj
Drugi Silvo Božič
Beb Maks Furijan
Heinrich Dare Valič
Adam Vojko Zidar
Eva Stannia Boninsegna
Vreščeči glas Srečo Špik
Otrok Jakica Jesih

Traja 21' 35''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1983

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

V Literarnem nokturnu boste slišali tri odlomke iz epa Odisej, ki ga je med letoma 1924 in 1958 napisal grški pesnik, pisatelj in dramatik Nikos Kazantzakis. Čeprav je Kazantzakis najbolj znan po svojih romanih, predvsem Grku Zorbi, pa je sam bolj cenil poezijo in dramatiko. Odisej, s podnaslovom Moderno nadaljevanje, je njegov opus magnum, s 33.333 verzi velja za eno najdaljših pesnitev na svetu. Kazantzakis zgodbo nadaljuje tam, kjer jo je Homer končal. Odisej, za katerega je Itaka pretesna, odpluje na jug. Prvi odlomek pripoveduje o njegovih sanjah po obredu z biki, v drugem je v družbi s Kentavrom in Orfejem, tretji pa opisuje postavljanje Idealnega mesta ob jezerskem izviru Nila. Odlomke je prevedel Veno Taufer.