Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Katedralo Notre Dame v Parizu je lani močno poškodoval požar. V stoletjih je preživela že več podobnih dogodkov, takih in drugačnih; med njimi so nekateri korenito posegli v potek zgodovine Francije in Evrope.

Prav zato je katedrala veliko več od običajnega sakralnega objekta; ni le simbol Pariza, ampak vse naše kulture in civilizacije. Sčasoma je postala tudi neizogiben del umetnosti – književnosti, slikarstva, opere, filma in drugih umetniških zvrsti. In – to je morda najpomembnejše – vanjo so vtkana stoletja človeške zgodovine, sprememb, vojn, praznovanj, smrti, navdihov, ljubezni, upov, tolažbe. Vse to je bilo velikokrat pospremljeno z glasbo, ki je bila v katedrali navzoča in z njo združena od vsega začetka. V njej se je uveljavila glasbena tradicija največje kakovosti, vedno novi rodovi so v njeno glasbeno zgodovino dodajali vedno nove gradbene kamne. Drzne inovacije v glasbi in arhitekturi so odmevale in odsevale druga v drugi. Glavni vir glasbenega navdiha pa je bila ves čas – Naša Gospa, Marija, zavetnica Parižanov in katedrale.

 

"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasno znamenje sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. Z njim smo se pogovarjali o različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti in obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, še več: predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, naj spomnimo na posebno razpravo v okviru državnega sveta RS l. 2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, Nacionalnega inštituta za biologijo, obeh osrednjih univerz in Geološkega zavoda Republike Slovenije, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaju (pri nas namreč propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj prirodoslovne zbirke v sodobnem svetu danes pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili ugledno slovensko tolkalko Barbaro Kresnik, članico in solistko Orkestra Slovenske filharmonije, ustanovno članico Slovenskega tolkalnega projekta STOP, Filharmoničnega ansambla tolkal, dua Ritmo Classico in sodelavko vrste drugih ansamblov in projektov. Leta 1995 je diplomirala kot prva tolkalka na ljubljanski glasbeni akademiji. Podiplomski študij je nadaljevala na Narodnem regionalnem glasbenem konservatoriju v Versaillesu in ga končala leta 1996 z ‘zlato medaljo‘ in nagrado skladatelja Jeana Aubina za najboljšo interpretacijo. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 2003 dosegla naziv profesorica tolkal. Leta 1992 je postala članica simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2007 je v njem tudi timpanistka. Hkrati od ustanovitve leta 1999 igra v Slovenskem tolkalnem projektu – STOP, ki se je razvil v vodilni tolkalni ansambel in je za svoje umetniške dosežke leta 2014 prejel nagrado Prešernovega sklada. Barbara Kresnik nastopa še kot solistka z orkestri in sodeluje z drugimi komornimi skupinami doma in v tujini. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste slišali tudi pogovor z njo.

V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil težak problem, vprašanje, ki se glasi: Kako je mogoče, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega?
V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti.
Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki ustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vse večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se seznanili s težkim problemom.

Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo je pripravila Bruna Pikš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju!

V predzadnji oddaji znotraj niza Medenina in patina, v katerem se seznanjate z opusom enega prvakov sodobnega ustvarjanja za godbe, Flamca Jana Van der Roosta, bomo predstavili njegovo koncertno glasbo. Slišali boste lahko Concerto grosso za kornet, pozavno in brass band, Kemično suito za zbor pozavn in duhovit trobilni kvintet z naslovom Cuprioles.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana od leta 1995 svojim najbolj zaslužnim dijakom, profesorjem in zunanjim sodelavcem podeljuje Škerjančeve diplome, priznanja in nagrade. Podelitev vsako leto pospremi s koncertom šolskega simfoničnega orkestra. 6. februarja letos so mladi glasbeniki na koncertu izvedli dela Lucijana Marije Škerjanca, Marjana Kozine, Slavka Avsenika in Reinholda Glierja.

Recenzije so napisali Ana Hancock, Marko Golja in Nina Gostiša.

V tokratni oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo predvajali tri orkestrske skladbe: Invazijo Roberta Kampleta, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter skladbo Strastra za simfonični orkester in orgle Alda Kumarja.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznovrstne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Poudarjeno teče kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, vse do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin ne doživi takega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Literarni zgodovinar, pesnik, prevajalec in esejist Miha Pintarič je leta 2017 za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek dobil Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. V oddaji boste slišali esej z naslovom Esej o stremenu, Montaignu in podobnih rečeh. Brala sta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Glasbeni vrinki so bili odlomki Suite za kitaro Igorja Krivokapiča. Igral je Žarko Ignjatović. Oddajo je zvočno oblikoval Blaž Kumše, urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Državna kapela iz Dresdna je z dirigentom Paavom Järvijem na koncertu z naslovom "Zavetišče in prizadevanje" 10. junija 2018 izvedla skladbo "Swansong/Labodja pesem" za orkester Arva Pärta, Koncert za violino in orkester v g-molu, op. 67 Mieczysława Weinberga in suito Lemminkäinen, op. 22 Jeana Sibeliusa. Solist je bil violinist Gidon Kremer.

Na videz zelo splošna vprašanja o človekovem življenju skozi dialog moškega para. V njem nastopita dva reveža: prvi umira, drugi mu bere Don Kihota.

Prevajalka: Djurdja Flere
Režiser: Hinko Košak
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Igralci Janez Hočevar, Polde Bibič, Božo Vovk, Jurij Souček

Traja 20' 01''
Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1974.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne džezovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske džezovske teme.

Švicarska pisateljica in igralka Monique Schwitter je začela svoje zgodbe revijalno objavljati leta 2002. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njene zgodbe Spomin zlate ribice, ki je bila objavljena v njeni drugi, istoimenski zbirki kratke proze, ki smo jo leta 2017 pod naslovom Spomin zlatih ribic v prevodu Tine Štrancar dobili tudi v slovenščini. V tej so pod drobnogledom odnosi med ljudmi, ki so oddaljeni drug od drugega in jih je zaznamovala ali določena travma ali smrt. V današnji zgodbi v prvoosebni pripovedi deklice sledimo njenemu očetu, ki se zapleta v prevare, alkohol in ponočevanje, kar pušča posledice na njegovi družini. Za svoje zbirke kot tudi za romane je Monique Schwitter prejela številne nagrade, leta 2012 smo jo imeli priložnost pobliže spoznati na festivalu Vilenica in takrat je nastal tudi Literarni nokturno. Izbrani odlomek je interpretirala dramska igralka Maja Končar, poslovenila ga je Vesna Kondrič Horvat.