Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Festival Radovljica četrto leto zapored nadaljuje sodobne glasbene premiere zapisov iz kornih knjig, ki so bile nekoč last ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena. To je glasba, ki je z morda eno samo izjemo niso izvajali že vse od 17. stoletja. Nocoj jo bo uzvočil ansambel Cinquecento z Dunaja.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasba, ki je že obstajala, je v 14. stoletju dobila nove razsežnosti; po njej so se zgledovali tudi drugi. Eden izmed bolj znanih glasbenikov tistega časa je Aubert Billard. Okoli leta 1410 je tam ustvarjal tudi Ettiene Grossin, sicer duhovnik. Bil je eden prvih skladateljev, ki je delno zasnoval ciklično glasbeno obliko maše.

V organizaciji Festivala Ljubljana nocoj ob 20h v Viteški dvorani Križank nastopata umetniška in življenjska sopotnika, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Že od leta 1994 skupaj muzicirata v duu Claripiano, v njunem poustvarjalnem opusu pa še posebej izstopajo dela slovenskih skladateljev, ki jih rada izvajata na koncertih doma in v tujini. Tudi na nocojšnjem dogodku bo na sporedu slovenska glasba za klarinet in klavir. Dela Marijana Lipovška, Lojzeta Lebiča in Tadeje Vulc bodo zaokrožila koncert, na katerem bodo zvenele še skladbe Roberta Schumanna, Gustava Mahlerja in Albana Berga. V oddaji Slovenski solisti pa bomo zdaj predvajali pogovor z umetnikoma, ki sta o svojem ustvarjanju pred nekaj leti pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.

Devetega avgusta je minilo 45 let od smrti enega največjih ruskih skladateljev 20. stoletja Dmitrija Dmitrijeviča Šostakoviča, zato današnjo oddajo posvečamo njegovi glasbi. Iz njegovega obsežnega opusa smo izbrali njegov Prvi koncert za violončelo in orkester v Es-duru, op. 107. Skladatelj ga je napisal leta 1959, posvetil pa ga je svojemu prijatelju in odličnemu violončelistu Mstislavu Rostropoviču, ki ga je 4. oktobra istega leta tudi krstno izvedel s Filharmoničnim orkestrom iz Sankt Peterburga. V nadaljevanju bomo predvajali še skladateljev Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110, ki ga je Šostakovič napisal julija 1960, posvetil pa ga je vsem žrtvam vojne in fašizma. V njem je izrazil svoja najgloblja čustva, uporabil je tudi motive iz svojih drugih del, tudi iz prvega koncerta za violončelo in orkester.

Tokrat ponavljamo oddajo Oglarstvo na Slovenskem. To se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka sočasno z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim džezovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Predvajali bomo posnetek koncerta Nobody knows, ki je zvenel 27. februarja v Luksemburgu. Tamkajšnji filharmonični orkester je z dirigentom Danielom Hardingom izvedel Simfonijo št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja in Koncert za trobento in orkester v C-duru Nobody knows de trouble I see Berna Aloisa Zimmermanna. Solist je bil trobentač Hakan Hardenberger.

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je le nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma "dajnarske šprahe". Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnom, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, bomo osvetlili zanimiv govor z območja zgornjega dela Selške doline.

Psalma št. 12, op. 24 in št. 23, op. 14 v uglasbitvi Alexandra Zemlinskega in med njima zvočna slika Gozdna samota Antona Lajovca: to je program današnjega zborovskega mozaika.
Uzvočili ga bodo Nizozemski komorni zbor in orkester,
Komorni zbor Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija ter Zbor Ernsta Senffa in Berlinski radijski orkester.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Neposredni prenos koncerta iz Cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Tudi letos je en izmed koncertov Festivala Radovljica posvečen glasbi, ohranjeni le v rokopisih, ki jih danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za zbirko šestih dobro ohranjenih velikih kodeksov, nastalih okrog leta 1600 v okviru nadvojvodske glasbene kapele v Gradcu, in sicer na podlagi tam hranjenih rokopisov in tiskov. Kodeksi so prešli v last ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je v letih 1614–1621 deloval v Gradcu kot notranjeavstrijski deželnoknežji namestnik. Repertoar v teh rokopisih je liturgičen (maše, magnifikati, psalmi, himnusi, litanije ipd.) in obsega skladbe za različne zasedbe – od štiriglasnih del do maše za štirinajst pevskih in instrumentalnih glasov Lamberta de Sayva, ki je na Festivalu Radovljica zazvenela leta 2017.

Osrednja skladba sporeda je tokrat petglasna Missa Invidiosa Amor malo znanega flamskega skladatelja Antoniusa Gosswina, poleg te skladbe pa bomo na koncertu prisluhnili še delom Alessandra Striggia, Annibala Padovana, Lamberta de Sayva, Johannesa de Cleve in Jacobusa Vaeta.

Koncert bo izvedel Ansambel Cinquecento, ki je dobil ime po italijanskem izrazu za 16. stoletje. Sestavlja ga pet poklicnih pevcev iz petih držav in ta panevropska zasedba (njegovi člani prihajajo iz Avstrije, Belgije, Anglije, Nemčije in Švice) spominja na cesarske kapele 16. stoletja, katerih člane so zaradi njihovih zmožnosti izbirali iz najuglednejših glasbenih ustanov po Evropi.
Terry Wey, kontratenor
Achim Schulz, tenor
Tore Tom Denys, tenor
Tim Scott Whiteley, bariton
Ulfried Staber, bas

Pisatelj Tone Brulc se je soočil z južnoameriško ljudsko kulturo, še posebej pa poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicije in prepleteno z bogatimi narodnimi običaji, plesi in petjem. V oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.

Trio Accanto, »jazzovski trio, ki ne igra jazza«. Zasedba saksofona, klavirja in tolkal ima pač konotacijo, ki ji ga je pridala jazzovska zgodovina, vendarle pa Marcus Weiss, Nicolas Hodges ter Christian Dierstein v svojem že več kot četrt stoletja trajajočem skupnem ustvarjanju naročajo vedno nove skladbe za ta sestav glasbil, ki se izkaže kot izjemno prilagodljiv in lahko proizvede zelo raznolike zvočne konture.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Pesnica in pisateljica Simona Kopinšek je najprej izdala nekaj knjig, po večini namenjenih otrokom in mladini, spomladi leta 2015 pa je izšla njena zbirka poezije v prozi za odrasle Lom glasu in leto pozneje še roman Mila. V zbirki postavlja v središče potovanje po 'vesolju telesa', vendar pri tem ne ločuje med dušo in telesom. Zunaj in znotraj sta povezana, prav tako svetloba in tema - gre za spoj. Nekaj pesmi iz zbirke v oddaji interpretira dramska igralka Saša Mihelčič.