Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Alessandro Scarlatti: Tokata št. 11 za orgle
Izvajalec: Giuseppe Zanaboni, orgle

Jean Philippe Rameau: Suita Kastor in Poluks
Izvajalca: Orkester 18. stoletja in dirigent Frans Brüggen

Carl Philipp Emanuel Bach: Sonata za harfo G-duru
Izvajalka: Sofia Ristić, harfa

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Slovenski tolkalni projekt ali SToP se bo v ljubljanskem Mesten muzeju predstavila s koncertnim programom WOODSToP, s katerim želi razširiti nabor lesenih tolkal ter skladb, ki jih z njimi lahko izvajajo. Zdaj že klasičnemu tolkalskemu delu Glasba za kose lesa ameriškega skladatelja repetitivne glasbe Stevea Reicha bodo dodali še skladbo Tri iveri Tadeje Vulc ter več novitet, ki so bile napisane prav za to priložnost.

Opozorimo pa še na dve naši popoldanski glasbeni oddaji, ki bosta zveneli v vmesju besede in glasbe, na oddajo Mojstri samospeva, ki jo posvečamo pesniku Cvetku Golarju ter Srce šansona z mladim glasbenikom Tomažem Hostnikom.

August Carl Ditters von Dittersdorf: Simfonia concertante za kontrabas, violo in orkester
Izvajalci: Franc Avsenek, viola; Budislav Vidrih, kontrabas; Komorni orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Wolfgang Amadeus Mozart: Adagio v E-duru za violino in klavir
Izvajalca: Dejan Bravničar, violina, in Aci Bertoncelj, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Luigi Boccherini: Koncert za violončelo in komorni orkester v B-duru
Izvajalci: Miloš Mlejnik, violončelo; Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Uroš Lajovic

Friedrich Adolf Ferdinand von Flotow: Godalni kvartet v C-duru
Izvajalec: Godalni kvartet Salzburg

Robert Schumann: Koncertni Allegro za klavir in orkester v d-molu, op. 134
Izvajalci: Jörg Demus, klavir; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, pa tudi zgodovine jazza.

Skozi čas so katedralo spremljali raznovrstni dogodki, med njimi tudi v preteklosti že večkrat tudi hude katastrofe. Ena največjih jo je vsekakor doletela s francosko revolucijo.

Razjarjene množice so katedralo močno poškodovale, revolucionarni oblastniki so jo hoteli spremeniti v »tempelj razuma« in »kult vrhovnega bitja«. Kralja in kraljico so obglavili, zasegli cerkveno zemljo, pregnali duhovnike in uničili kipe. Boginja svobode je na več oltarjih za nekaj časa zamenjala Devico Marijo, velike zvonove so pretopili … Oskrunjeno in izropano so nazadnje spremenili v skladišče hrane, jo zaprli in le malo je manjkalo, da je niso tudi porušili.

In glasba? Ni prav dosti podatkov o tem obdobju. Organisti so se v tem obdobju hitro menjavali in zdi se, da niso imeli prav veliko dela.

V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju izbora del, ki jih bodo izvedli slovenski solisti, komorni glasbeniki in simfonični orkester RTV Slovenija. Predstavili bomo Divertimento za godala v B-duru, Koechel 137, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Menuet za komorni orkester Luigija Boccherinija, 1. stavek Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra in 4. stavek Mozartovega Godalnega kvarteta št. 19, KV 465. Ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bo v četrtek, 13. avgusta, ob 5.05.

Igro so posneli študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo leta 2016. V središče postavlja igralčev govor in interpretacijo pred mikrofonom. Z decentnimi zvočnimi sredstvi pa poudarja čisto formo pripovedovanja zgodb.

Prevajalka: Stanka Rendla
Prirejevalka in režiserka: Nina Ramšak
Dramaturg: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Nejc Zupančič

Igralci: Blaž Dolenc, Maša Grošelj, Petja Labovič, Lara Vovk

Traja 10' 05''
Posneto v studiih Radia Slovenija v koprodukciji z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo maja 2016






KRI Ljudska – Nina Ramšak: ZGODBA O BEDUINU IN NJEGOVI ZVESTI ŽENI

Dalet št. LJ.GP108001.01 Traja: 10.05

Glasbena medigra

Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekerke, akademske raziskovalke. Obdobje karantene in postkoronska kriza najvišji račun izstavljata prav njim. Tako kažejo vse tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti v zgodovini. Opozarjajo pred poskusi odpravljanja že doseženih pravic in pred splošnim nazadovanjem zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. O tem, kako pandemija ogroža in odpravlja pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacije v družbi, o povezavi med patriarhatom in kapitalom, boste slišali v ponovitvi oddaje Intelekta.

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tokratno oddajo Mojstri samospeva posvečamo pesniku Cvetku Golarju – letos namreč mineva 55 let od njegove smrti, njegova poezija pa je navdihnila tudi nekatere slovenske skladatelje samospevov. In čeprav se danes nanj spomnimo le še redko, je bil v svojem času priznan in cenjen. Poleg pesmi je pisal tudi novele, dramske igre, urejal je časopise in almanahe ter objavljal v ameriškem izseljenskem listu Glas naroda. Njegove pesmi spominjajo na ljudske, največkrat pojejo o naravi in ljubezni. Kot nalašč za samospeve, bi lahko dodali.

...

Če rečemo "Deveta simfonija", potem imamo v mislih Beethovnovo simfonijo, če govorimo o "Nedokončani simfoniji", potem je to lahko samo Schubertova, če pomislimo na "Deseto simfonijo", potem je to zanesljivo Šostakovičeva. To simfonijo smo izbrali za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba«. V njej so bila v času nastanka – skrivna sporočila.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, pa vse do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Tomaž Hostnik, mlad glasbenik s Suhe pri Škofji Loki, ki je pri sedmih začel spoznavati čare klavirja in na domačih tleh v najstništvu prejel kar nekaj lepih priznanj s tekmovanj, se je odpravil na študij klavirja v Linz, kjer je pred dvema letoma tudi z odliko magistriral. Med študijem, ki je terjal številna odrekanja in zahteval izjemno predanost instrumentu, pa je kljub vsemu v sebi odkril še druge talente. Z njimi danes uspešno opozarja nase.
Pisanje pesmi, rojenih iz bolečine, osamljenosti, iz opazovanja sveta in razočaranj, je bilo zanj najprej terapevtsko. Ko je zlitim besedam dodal še melodije, se poigral z ritmi in jih dokončno oblikoval z barvitim glasom, so nastale šansonjerske umetnije. Najprej jih je ustvarjal in občinstvu podajal skupaj v duu z bratom Jernejem, šolanim harmonikarjem, s katerim sta si nadela ime Drajnarjuva vampa. Čez nekaj let se je na njegovi polici nabralo tudi kar nekaj nadvse simpatičnih in globokih haikujev, ki jih je uglasbil s pomočjo dolgoletnega prijatelja, violinista in skladatelja Matije Krečiča. Njuna plošča bo izšla septembra, v tokratni oddaji pa namenjamo prostor šansonom obeh glasbenih 'dvojcev'.

Ustvarjalni opus skladatelja, pedagoga, dirigenta in zborovodje Maksimiljana Feguša obsega raznovrstna orkestralna, komorna in vokalno-instrumentalna dela, zborovske skladbe in samospeve ter scensko glasbo. Skladateljev pogled se ozira v tradicijo, v zasnovo in izpeljavo klasičnih oblik ter že preverjenih kompozicijskih postopkov, s katerimi išče sporočilnost v glasbi. Predan je jasno načrtovanemu in premišljenemu glasbenemu oblikovanju, izraz svojih skladb pa pogosto obogati z duhovitim, hudomušnim in igrivim glasbenim izrazom. V portretni oddaji boste slišali nekaj Feguševih najznačilnejših del, kot so: Sinfonietta za simfonični orkester, Deset človeških zapovedi za deset izvajalcev na besedila Janeza Menarta, skladba Ave za mešani zbor a cappella in vokalno-instrumentalni stavek Agnus Dei, Godalni kvartet št. 1, Štiri miniature za pihalni kvintet, Glasba za trobila, skladbi Tula tu in Dodiši, dodiši za otroški zbor in klavir, Tuba mirum za sopran, trobento in orgle, Miniatura za kitaro ter Simfonija za simfonični orkester. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s skladateljem Maksimiljanom Fegušem o njegovih skladateljskih izhodiščih in glasbeni govorici.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Pesnik pisatelj, dramatik in esejist Eino Leino, rojen leta 1878, poleg skladatelja Jana Sibeliusa, slikarja Akselija Gallena-Kallele in arhitekta Eliela Saarinena sodi med najvidnejše predstavnike finske nove romantike. Njegove pesmi iz zgodnjega obdobja, ki so nastajale pod vplivom ljudske pesmi, prežemata optimizem in veselje do življenja, sčasoma pa je njegova poezija postala temačnejša in bolj osebnoizpovedna. Precej pesmi je domoljubnega značaja in so odgovor na zatiranje ruskih oblastnikov; eden osrednjih motivov v njegovi poeziji pa je osamljenost. Štiri njegove pesmi v prevedu Klemena Piska interpretira Danijel Malalan.