Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Anton Bruckner je tokratni skladatelj tedna, glasbeni ustvarjalec, ob katerem se krešejo mnenja – nekateri ga povzdigujejo v nebo, drugi ga imajo za navadnega sleparja. Resnica pa verjetno ni v skrajnostih, ne v velikih hvalnicah ne v brezobzirnih grajah – na koncu vse zbistri čas, ki navadno ohrani tisto, kar je vredno in dobro. Njegov opus obsega nekaj sijajnih zborovskih in komornih del, najbolj znan pa je brez dvoma po svojih simfonijah.

Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo.
Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji smo se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjali z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

101 leto je že minilo od združitve ozemlja Prekmurja s takratno Kraljevino Srbov, Slovencev in Hrvatov, stoletje torej, ki smo mu lani predvsem v tednu okrog 17. avgusta posvetili precej oddaj na večini rtv-jevskih programov. Gostili smo tudi astrofizičarko, dr. Andrejo Gombóc, redno profesorico na Univerzi v Novi Gorici - ki je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo: preizpraševanje povezave med neskončnostjo pogleda njenega otroštva v tej ravnici in njegov morebiten vpliv na poti do njenih znanstvenih odkritij.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo priznani slovenski tolkalki Barbari Kresnik in navdušeni izvajalki sodobne slovenske glasbe za tolkala. Na Akademiji za glasbo je leta 1995 diplomirala kot prva tolkalka z diplomo ljubljanske glasbene akademije. Podiplomski študij je nadaljevala na Narodnem regionalnem glasbenem konservatoriju v Versaillesu, ki ga je končala leta 1996 in prejela ‘zlato medaljo‘ in nagrado za najboljšo interpretacijo. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 2003 dosegla naziv profesorica tolkal. Od leta 1992 je članica simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, kjer je od leta 2007 tudi timpanistka. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte v izvedbi Barbare Kresnik in njenih glasbenih sodelavcev skladbe A kot Anakonda Nane Forte, Toccato, drugi stavek Suite Barboletta Igorja Krivokapiča in zadnji del skladbe Quadrum za štiri tolkalce in orkester Nine Šenk, poslušajte pa tudi pogovor z glasbenico o sodobnih slovenskih delih za tolkala in o delu tolkalne skupine.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Danes se končuje sklop znotraj niza Medenina in patina, v katerem se seznanjate z opusom enega prvakov sodobnega ustvarjanja za godbe, Flamca Jana Van der Roosta. V preteklih sedmih oddajah ste se dodobra seznanili z več kot štirimi desetletji skladateljevega ustvarjanja za vse velike tri velike godbeniške zasedbe zahodnoevropskega izročila, ki mu skladatelj pripada tako slogovno, kot tudi zemljepisno. Ob tem smo prikazali tudi delček njegovega opusa komorne glasbe za trobila. Zaradi narave naših oddaj tokrat nismo predstavili še njegove preostale glasbe bodisi za simfonični orkester, godalne orkestrske zasedbe, bodisi preostalo komorno glasbo ter zborovsko. A vseeno se bomo dotaknili tudi njegove glasbe, kjer uporablja človeški glas; v oddaji boste lahko najprej slišali prav posebno delo, ki ga je zložil v čast poroke svojega prvorojenca, za besedilo pa je uporabil sloviti Shakespearjev sonet, ki je tudi naslov skladbe – »I Shall Love But Thee«. V drugem delu oddaje bomo predstavili še predlani zloženo veliko uverturo z naslovom "Glorioso".

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Do konca poletnih počitnic bodo na vrsti le še tri oddaje Nove glasbene generacije in prav vse tri bomo zapolnili s posnetki poletnih koncertov. Ob začetku poletja, ko še vedno ni bilo povsem gotovo, kako bomo lahko spremljali koncerte, se je koncertne dejavnosti na daljavo lotila tudi ljubljanska Akademija za glasbo. K sodelovanju je nagovorila nekaj svojih komornih zasedb, ki so nastopile na Poletnih spletnih koncertih Akademije za glasbo in prav posnetke s teh koncertov bomo poslušali. Danes nas čakata nastopa dveh zasedb. Najprej bo nastopil trobilni kvintet Schaka, ki bo izvedel Trobilni kvintet št. 1 Victorja Ewalda, potem pa še godalni kvartet D.A.M.A., ki bo poustvaril Kvartet v g-molu, op.10 Clauda Debussyja.

Recenzije so napisali Tonja Jelen, Maja Žvokelj in Katarina Mahnič.

V oddaji bomo tokrat predstavili in predvajali tri simfonična dela Janija Goloba, Alda Kumarja in Emila Adamiča in eno komorno Katarine Pustinek Rakar. Kumarjevo Istraljo, Adamičevo Koroško suito in Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar prežemajo motivi iz zakladnice istrske in koroške ljudske glasbe, za uvod pa bomo predvajali leta 1995 nastale Variacije za violino, klavir in orkester Janija Goloba. Delo sestavljajo trije sklopi, v katerih skladatelj začetne intimne preplete obeh solističnih glasbil v intenzivnih gradacijah razmahne v tri silovite simfonične vrhunce.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Spremljali bomo Simfonični orkester Finskega radia s koncerta, ki ga je z dirigentom Hannujem Lintujem pripravil 23. novembra leta 2018 v Helsinkih. Na programu sta bila Koncert za violino in orkester "L'arbre des songes/Drevo sanj" Henrija Dutilleuxa in Simfonija št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja. Solista: violinist Augustin Hadelich in sopranistka Pelageya Kurennaya.

V igri avtorica obravnava odnos med materjo in hčerjo, ki skupaj živita v majhnem stanovanju. Mati je odvisna od alkohola, hči pa je nekdanja igralka, ki je zavrgla svojo kariero. Drama se dogodi v enem samem večeru, ko obe protagonistki druga drugi razkrivata svoje travme in si očitata napake iz preteklosti. Zgodba pulzira v ritmu zgostitev emocionalnih stanj in njihovih pomiritev, iz česar je mogoče sestaviti koščke njune zgodbe. Dimenzija soodvisnosti dveh žensk, ki sta poleg tega še mati in hči, odpira v dramatiki redko problematiko, ki se intenzivneje tematizira šele v zadnjem času. Boleče spoznanje in soočanje z dotlej nerazložljivimi dejstvi pa daje ton temu dramskemu tkanju.

Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Jure Culiberg
Glasbeni opremljevalec Marko Stopar

Mati Majda Potokar
Hči Damjana Grašič

Traja 38' 32''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1994

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Vladimir P. Štefanec je z romanom republika jutranje rose ustvaril vrhunski roman o zgodovinskih dogodkih po prvi svetovni vojni in njihovih nenavadnih poteh.