Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Tudi danes bo na programu Ars več bogatih glasbenih vsebin, ki jih predstavljamo v naslednjih minutah. V zadnji izmed petih oddaj cikla Skladatelj tedna bomo predvajali Koncert za dva klavirja v d - molu in dve komorni deli, Sonato za violončelo in klavir ter Elegijo za rog in klavir Francisa Poulenca, skladatelja, ki ga avtor Bor Turel predstavlja v tem tednu.

Ob 11.25 bo v oddaji Zborovski kotiček za mlade, pripravlja jo Anamarija Štukelj Cusma, na sporedu glasba Jakoba Ježa. Skladatelj je velik del svojega opusa posvetil vokalni glasbi. Za otroške in mladinske zbore je napisal veliko skladb, tudi poklicno je bil vrsto let povezan z mladimi. Tokrat boste lahko slišali njegove skladbe, ki jih je napisal za mlade pevce na temo letnih časov, suite Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.

Oddajo Filmska glasba, na sporedu ob 14.35, Tina Ogrin namenja glasbi Johna Ottmana. Ameriški filmski skladatelj si je ime ustvaril ravno v žanru srhljivk, zelo uspešna je bila tudi njegova glasba za film Srhljive skrivalnice.

Ob 15.05 v oddaji Tretje Uho urednik Hugo Šekoranja vabi k poslušanju glasbe, ki sta jo za ploščo Sing My Soul ustvarila jazzovska glasbenika Lia Pale in Mathias Rüegg. Navdih zanjo sta našla v delih Georga Friedricha Händla.

V oddaji Recital, na sporedu ob 17h, bomo predvajali posnetek nastopa violončelista Albana Gerhardta in pianista Markusa Beckerja, ki sta nastopila 14. septembra v Wigmorjevi dvorani v Londonu. Glasbenika sta izvedla Sonato za violončelo in klavir v d-molu op. 40 Dmitrija Šostakoviča, Adagio in Allegro, op. 70 Roberta Schumanna in Sonato za violončelo in klavir št. 4 v C-duru Ludwiga van Beethovna.

Za oddajo Petkov koncertni večer, na sporedu ob 20h, je Anuša Volovšek izbrala posnetek koncerta Orkestra Slovenske filharmonije, na katerem je orkester vodil skladatelj in dirigent Benjamin Jusupov, gost večera pa je bil priznani violončelist Miša Majski.

V oddaji Zborovski koncert ob 22.05 bo Brigita Rovšek predstavila enega od koncertov, na katerem je letos v okviru cikla Plečnik in a cappella v ljubljanski šišenski cerkvi nastopil Zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana z dirigentom Ambrožem Čopijem.

Glasbeni spored na programu Ars ob 23h končuje oddaja Jazz Ars. Marko Kumer jo namenja jazzovski pevki Annie Ross, ki se je poslovila aprila letos. Vrsto let je bila članica legendarnega vokalnega tria Lambert, Hendrics & Ross.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V zadnji izmed petih oddaj cikla Skladatelj tedna, ki je namenjena francoskemu skladatelju Francisu Poulencu, bomo poslušali Koncert za dva klavirja v d-molu in dve komorni deli, Sonato za violončelo in klavir ter Elegijo za rog in klavir.

45-ti predsednik Združenih držav Amerike razume moč neposredne komunikacije. Zna se otresti posrednikov, stopiti na pot enosmerne komunikacije, zasejati zrno zanimanja, ki se nato razraste v tradicionalnih medijih, vse to pa storiti z nekaj besedami, kolikor jih v enkratnem zapisu dovoljuje njemu najljubše družbeno omrežje. Da se bo potegoval za vnovično izvolitev, je napovedal tik po inavguraciji, temu primerno odtlej tudi nastopa. V kolikšni meri je izkoristil medijski ekosistem ter ošibil moč argumentirane razprave?

Oddajo namenjamo glasbi Jakoba Ježa. Skladatelj je velik del svojega opusa posvetil vokalni glasbi. Za otroške in mladinske zbore je napisal veliko skladb. Vselej je rad prišel na koncerte mladih pevcev, obiskal je tudi njihove vaje in tako aktivno sodeloval pri udejanjanju svojih glasbenih zamisli. Tudi poklicno je bil vrsto let povezan z mladimi. Kot pedagog je poučeval na ljubljanski glasbeni šoli in nižji gimnaziji, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter nazadnje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Za današnjo oddajo smo izbrali cikel skladb, ki jih je napisal za mlade pevce na temo letnih časov, suite Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Zakaj se je ustavilo financiranje slovenske filmske produkcije? Kako je bil v filmih prikazan Berlinski zid v času razdvojene Nemčije? Kakšen vpliv je imel Nevidni človek Jamesa Whalea na žanr grozljivke? Ta vprašanja si bomo zastavili v tokratni oddaji Gremo v kino. Poleg tega bomo poročali o razstavi, posvečeni življenju in delu Federica Fellinija, ki so jo odprli v novih prostorih Slovenske kinoteke.

Odličnemu scenariju in izjemni igralski zasedbi se je pri projektu pridružil John Ottman, filmski skladatelj, ki si je ime ustvaril ravno v žanru shrljivk – dokaz za to je glasba k filmu Gotika, zagovoto pa se je presegel s partituro za film Srhljive skrivalnice. Slednja je deloma zelo dobra zaradi tega, ker je zvok precej blag in nežen, glasba pa je sproščujoče srhljiva in prinaša fantastično atmosfero.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Spajanje dnevnih banalnosti in navidez površinskih pogovorov z najpomembnejšimi eksistencialnimi vprašanji je ena izmed odlik radijske igre Treba bi bilo peljati psa na sprehod v produkciji dramskega programa Radia Slovenija, ki se je uvrstila med finaliste festivala Prix Europa. Gre za pomemben dosežek, saj se je prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade zgodilo, da je slovenska radijska igra med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi. V oddaji pa tudi o nagradi Kristine Brenkove, ki je letos šla v roke slikanici Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine, razstavi konkretne umetnosti v Galeriji Velenje ter razstavi treh nagrajencev Društva likovnih umetnikov Maribor.

Svetovni splet je spremenil je načine, kako med seboj komuniciramo, kako iščemo informacije in kako dostopamo do najrazličnejših storitev, od povsem prostočasnih do vse do bolj nujnih. Pandemija covida-19  je osrednjo vlogo spleta še potencirala. S tem pa so se še dodatno poglobile stiske tistih, ki do te temeljne infrastrukture ne morejo dostopati ali je ne znajo uporabljati. V zadnjem času sta morda najbolj izpostavljena predvsem dva vidika; težave pri šolanju na daljavo ter dostopanje do zdravstvenih storitev, ko je denimo naročanje prek telefona lahko pogosto neuspešno. A spekter težav, ki izvira iz omejenega dostopa do svetovnega spleta, je mnogo širši in njihovo odpravljanje je bolj kompleksno, kot se je sprva domnevalo. O digitalnih neenakostih v vse bolj digitaliziranih družbah smo se pogovarjali z doc. dr. Darjo Grošelj s Centra za družboslovno informatiko ljubljanske Fakultete za družbene vede.

V oddaji Recital bomo predvajali posnetek recitala violončelista Albana Gerhardta in pianista Markusa Beckerja, ki sta nastopila 14. septembra v Wigmorjevi dvorani v Londonu. Glasbenika sta izvedla Sonato za violončelo in klavir v d-molu op. 40 Dmitrija Šostakoviča, Adagio in Allegro, op. 70 Roberta Schumanna in Sonato za violončelo in klavir št. 5 v D-duru Ludwiga van Beethovna.

"... Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?...“

V terminu, ki je rezerviran za radijski roman na tretjem programu, bomo prvič prebirali Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni. Tavčar je svojo povest pod psevdonimom Emil Leon objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1917.

Za radio so Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo za radijski roman v 25 delih je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Dragi poslušalke in poslušalci, nocoj vas v oddaji Petkov koncertni večer vabimo v glasbeno družbo Orkestra Slovenske filharmonije – k poslušanju zanimivega abonmaskega dogodka. Prestavili vam bomo koncert, na katerem je orkester vodil skladatelj in dirigent Benjamin Jusupov, gost večera pa je bil eden izmed velikih imen med violončelisti – Miša Majski. To je bil 7. koncert za oranžni abonma, ki je bil izveden 19. aprila 2013 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Nocoj nadaljujemo vrsto izbranih koncertov iz cikla Plečnik in a cappella, s katerim je Niko Houška povezal dve lepi umetnosti: glasbo in Plečnikovo prostorsko umetnost.
Vsak izmed izbranih ansamblov, oziroma njihovih umetniških vodij, je bil soočen z določenim Plečnikovim prostorom in oblikovanjem programa zanj. Poslušajte, kako sta Ambrož Čopi in Zbor KGBL 1. oktobra uzvočila cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Z današnjim Literarnim nokturnom se poklanjamo nedavno umrlemu pisatelju in prevajalcu Urošu Kalčiču.
Rodil se je leta 1951 v Ljubljani, študiral je primerjalno književnost in angleščino. Že v gimnazijskih letih je začel pisati in objavljati v literarnih revijah. Leta 1979 je izdal prvo knjigo, prozno zbirko Mehika, leta 1987 Dokumente o čričkih, leta 1996 pa roman Numeri; zanj je dobil nagrado Prešernovega sklada. Pisal je tudi radijske igre. V študijskih letih je začel tudi prevajati in se kmalu uveljavil kot izvrsten prevajalec zahtevnih besedil, predvsem iz angleščine; ustvaril je izjemen prevajalski opus, ki obsega dela avtorjev, kot so David Herbert Lawrence, Salman Rushdie, Orhan Pamuk, Frank McCourt, Mark Twain, Margaret Atwood, Ken Follett in Donna Tartt - za prevod njenih romanov Skrivna zgodovina in Lišček je Uroš Kalčič leta 2018 prejel Sovretovo nagrado. Za oddajo smo izbrali odlomek iz Skrivne zgodovine; leta 2017 ga je interpretiral dramski igralec Blaž Šef.