Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Izpostavljamo tri koncerte, ki jim lahko na spletu ali v radijskem etru prisluhnete danes popoldne in zvečer.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Odmaknjenost dvornega teatra rodbine Esterházy od vpliva velikega cesarskega gledališča na Dunaju, ki je v tistem času prisegalo predvsem na "italijanski način", je prispevala k temu, da je Haydn razvil neke vrste "komorno operno muziciranje", slog, ki se po marsičem razlikuje tudi od Mozartove odrske ustvarjalnosti.

Zdi se, da je bil skladatelj že od svojih prvih glasbenih korakov razpet med odločitvijo za obetavno pianistično kariero in notranjo ustvarjalno nujo. Rojenice so mu v zibelko položile nadarjenost za klavir; njegova mati je bila diplomantka peterburškega konservatorija in odlična pianistka. Malega Sergeja je posadila za klavir in mu odprla čarobni svet klavirskih tipk, še preden je lahko prav hodil. V najstniških letih je zaupala izobrazbo svojega sina slovitemu klavirskemu pedagogu, enemu najljubših učencev Franza Liszta, Aleksandru Silotiju, ki je poučeval na moskovskem konservatoriju. Rahmaninov je moral zapustiti domačo hišo v Sankt Peterburgu in se preseliti v Moskvo. Tam je živel pri sorodniku Nikolaju Zverevu. V hiši Zvereva je vladala vojaška disciplina: njegovi gojenci so morali vstajati ob šestih in več ur vaditi vsak svoje glasbilo; sledil je domači pouk spoznavanja glasbene literature, zvečer pa obisk koncertov. Koncerti so se v predrevolucijski Moskvi vrstili večer za večerom. Zverev ni spodbujal k ustvarjanju, pa vendar je Rahmaninov za skladanje izkoristil vsak trenutek svojega prostega časa.

Spoštovani poslušalci, oddaja Glasbeni utrip tokrat izjemoma odpade. Namesto nje poslušajte izbor glasbe iz našega arhiva.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje več nagrad – ena od njih je Lavrinova diploma za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letošnja nagrajenka je Simona Škrabec, ki - tako so zapisali v utemeljitvi priznanja - »že skoraj trideset let gradi mostove med Slovenijo in Katalonijo, Španijo in Srednjo Evropo, Balkanom in Iberskim polotokom«. Zahvaljujoč njenemu prevajalskemu delu lahko v španščini in katalonščini berejo sodobno slovensko književnost od Gorana Vojnovića do Borisa Pahorja, od Svetlane Makarovič do Braneta Mozetiča, ob tem pa tudi dela drugih slovanskih avtorjev. Simona Škrabec je poleg tega poslovenila dela najopaznejših katalonskih avtorjev in avtoric 20. in 21. stoletja, med njimi so Jaume Cabre, Maria Barbal in Jesús Moncada, prevaja pa tudi iz španščine. Piše razprave, eseje in literarna besedila in dejavno sodeluje v mednarodnem PEN. Simona Škrabec je torej vrhunska literarna posrednica. Z njo se je po telefonu pogovarjala Staša Grahek.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tudi danes boste lahko slišali nekaj skladb, ki so zaradi zgodovinskih in geografskih razlogov ostale oddaljene ali pa so za današnji okus premalo atraktivne, da bi zbudile zanimanje več glasbenikov in tudi poslušalcev. V izvedbi pianista Marca-Andréja Hamelina bomo najprej predvajali koncertno skladbo "Heksameron – variacije za klavir na temo iz Bellinijeve opere Puritanci", ki so jo s skupnimi močmi ustvarili Liszt, Thalberg, Pixis, Herz, Czerny in Chopin. Sledila bo prava redkost: "Klavirska sonata št. 5 v fis-molu, op. 81" Johanna Nepomuka Hummla, ki jo bo predstavil Stephen Hough, sklepni del oddaje pa namenjamo pianistu Lazarju Bermanu in njegovi izvedbi Schumannove "Prve klavirske sonate v fis-molu".

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Danes poslušamo kitaristko Karmen Štendler, ki je pred nekaj leti v našem studiu posnela Sonato op. 47 Alberta Ginastere in Balkanske miniature Dušana Bogdanovića.
Kitaro je glasbenica sicer začela igrati že pri osmih letih v Glasbeni šoli Franca Šturma, potem je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet ter na ljubljanski Akademiji za glasbo, nato pa se je odpravila še na šolanje v tujino – po diplomi na Glasbeni univerzi Franza Liszta v Weimarju je prav tam vpisala še podiplomski študij. Do zdaj se je že večkrat uspešno udeležila tekmovanj za mlade glasbenike, veliko nastopa in za enega izmed svojih nastopov je tako pred leti prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg tega deluje še kot komorna glasbenica, recimo v Weimarskem kitarskem kvartetu, že leta 2016 pa je izšel CD, ki ga je Karmen Štendler posnela kot solistka.

Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirko sestavlja deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz, ali Ljubljana, ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi, tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-beli, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, potem pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

V današnji oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 16. avgusta letos v sklopu 38. Festivala Radovljica 2020. V radovljiški cerkvi sv. Petra sta s sporedom italijanske glasbe iz obdobja okrog leta 1600 nastopila mladi avstralski tenorist Jacob Lawrence in izraelski čembalist Elam Rotem.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic bomo prenašali koncert Voices / Glasovi, ki nam ga je preko Evropske zveze radijskih postaj EBU posredoval britanski javni radio BBC. To je prvi radijski posnetek novega glasbenega dela Voices / Glasovi britanskega skladatelja Maxa Richterja, ki ga je ustvaril za sopran, violino, klavir, orkester, zbor in elektroniko. Pri skladatelju ga je naročil kulturni center Barbican v Londonu, kjer je bilo prvič uspešno izvedeno februarja 2020. Skladatelja je pri ustvaranju navdihnilo izjemno večplastno sporočilo Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je 10. decembra leta 1948 sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov na tretjem zasedanju v Parizu.
Skladatelj Max Richter je več kot desetletje ustvarjal glasbeno delo Voices / Glasovi, ki ponuja glasbeno sporočilo upanja. Povabil je ljudi z vsega sveta, da bi sodelovanju pri branju Splošne deklaracije človkovih pravic, ki jo je vtkal v svoje glasbeno delo. Na prvi izvedbi tega dela so sodelovali: skladatelj in izvajalec na instrumentih s tipkami Max Richter, ter solisti: sopranistka Grace Davidson, violinistka Viktoria Mullova, pripovedovalka Sheila Atim, vokalna skupinma Tenebrae, v kateri pojejo tri sopranistke in tri altistke ter Instrumentalni ansambel Maxa Richterja v zasedbi: štiri violine, dve violi, šest violončelov, trije kontrabasi in harfa. Izvajalce vodi dirigent Robert Ziegler.
V prvem delu koncerta bodo najprej izvedli Richterjevo delo Infra za godala, kot del baleta, ki so ga z enakim imenom izvedli v Kraljevi operni hiši v Londonu. Skladatelj je ustvaril Infro kot odziv na teroristični napad leta 2005 v Londonu. Poslušajte tudi pogovor s skladateljem Maxom Richterjem.  Urednica prenosa je Tjaša Krajnc.

Na predvečer stodruge obletnice smrti Ivana Cankarja se vključujemo v spored vsakoletne prireditve Povsod je luč na pisateljevi rodni Vrhniki, ki tokrat poteka le virtualno. Njena vsebina je Cankarjevo predavanje "Očiščenje in pomlajenje", ki ga je imel 2O. aprila 1918 za Ljudski oder v Trstu. Prvi Cankarjevi politični govori in njegova kulturno-politična predavanja sovpadajo z začetkom njegove živahne politične dejavnosti v času, ko se je kot kandidat socialnodemokratske stranke udeleževal predvolilnega boja na Slovenskem. Za njegova predavanja in govore veljajo ista spoznanja kot za njegovo politično publicistiko: tudi v tej zvrsti je tedaj začutil novo, dotlej zanj zaprto možnost, da svobodno, brez ovir in meja, ki mu jih je postavljal meščanski tisk, pove svoje misli in svoja kritična stališča do družbenega dogajanja, še posebej v kulturi. Cankar je rad predaval v Trstu, kjer so bili delavci politično in izobraževalno dobro organizirani, zato so njegova predavanja, pretkana z nenadnimi domislicami in jedkimi sodbami, žela uspeh pri poslušalcih. To je bil dokaz, da je Cankar uresničil svojo samozavestno napoved iz februarja 19O7: "Ne bojim se ničesar: tak govornik, kot so klerikalni klobasarji, sem jaz tudi!" Ideje,
ki jih je davnega leta 1918 izrekel Cankar, so danes še kako aktualne.

Režiser Jože Peterlin
Tonski mojster Peter Švagelj

Igralci (člani Radijskega odra Radia Trst):
Cankar Miro Opelt
Gospodična Marinka Theuerschuh
Karel Širok Aleksij Pregarc
Prvi duhovnik Pavel Bajc
Drugi duhovnik Ivan Buzečan
Delavec Jurij Lipovec
Ženska Lojzka Lombar
Komisar Slavko Turk
Sprevodnik Franko Žerjal
Krčmarica Stana Kopitar

Traja 37' 44"
Posneto v studiih Radia Trst A leta 1973

Glasbena medigra

Helmut Lachenmann sam je svojo glasbo opisal kot musique concrete instrumentale, ali v prevodu inštrumentalna konkretna glasba. S tem je poudaril glasbeni jezik, ki nas nagovarja s totaliteto možnosti zvoka, ki ga zmore ustvariti neko glasbilo. Lachenmann enako pomembnost daje postopkom, kako so glasbeni zvoki na inštrumentu ustvarjeni, kot samemu glasbenemu zvočnemu toku skladbe. S tem se skladatelj navezuje na elektroakustično glasbo, natančneje estetiko konkretne glasbe, ki jo je v svojih elektroakustičnih delih definiral Pierre Schaeffer. Takšna glasba zahteva zbranega poslušalca, ki se ne osredotoča le na sosledje zvokov, temveč estetsko motri tudi načine, kako je določeni zvok na glasbilu ustvarjen.

Ob 210. obletnici rojstva francoskega romantika Alfreda de Musseta bomo predvajali pet njegovih pesmi, objavljenih leta 1970 v zbirki Lirika (v tistih letih je v zbirki izšlo šest knjig na leto). Pesmi je poslovenil Janez Menart, mojstrsko, za Nokturno jih je izbral Marjan Kovačevič Beltram, interpretiral jih je Boris Juh.