Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Španski pesnik Jorge de Cascante je v kratki pesmi Komunist humorno opisal mlade uporabnike družbenih omrežij. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ludwig van Beethoven je tokratni skladatelj tedna, umetnik, ki ga imajo številni za nekakšnega glasbenega revolucionarja. Pa je to res bil oziroma se je za takega imel tudi sam? Bolj malo verjetno. Zanesljivo pa je bil perfekcionist, saj je znova in znova v poznih nočnih urah popravljal svoje skladbe. Lahko bi rekli, da je ustvarjal za prihodnost, za večnost. A je moral tudi za vsakdanjost. Ta je bila kruta in se je prevečkrat vrtela okrog golega preživetja, skrbi za sorojence, ki so skupaj z njim ostali brez matere, kmalu tudi brez očeta.

Pred kratkim je življenjski jubilej, 70. rojstni dan, praznoval naš vrhunski basbaritonist Marcos Fink. V svoji več kot tri desetletja dolgi karieri je poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. V oddaji Slovenski solisti se z Marcosom Finkom pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.

Danes bomo spomnili na slovenskega skladatelja Rista Savina, 15. decembra namreč mineva 72 let od njegove smrti. Savin, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu vojaški častnik, v svoji vojaški karieri pa je služboval v številnih mestih in krajih avstro-ogrske monarhije, kjer je spoznal večino njenih narodov in njihova ljudska glasbena izročila. Leta 1917 se je kot topniški generalmajor na lastno željo upokojil in se povsem posvetil glasbi. Glasbeno znanje je pridobil pri Friedrichu Hesslerju v Pragi in Robertu Fuchsu na Dunaju, zglede pa je našel pri Brahmsu, Mahlerju, Wagnerju, Richardu Straussu in Debussyju. Ne glede na te vzore pa je iskal in razvijal svoj lastni glasbeni izraz. Danes bomo poslušali njegovo priljubljeno Suito za godalni orkester, Dva intermezza za violino in klavir, Sonato za violončelo in klavir, izbor iz Nemških samospevov in Ljubkovanje, valček za veliki orkester.

Polnih petsto let je staro izdelovanje papirja na slovenskih tleh. K temu so največ prispevali bogati vodni viri, ki so poganjali papirne mline in hkrati zagotavljali vodo pri postopku izdelave papirja. Razvoj slovenskega papirništva si bomo ogledali ob primeru papirnice Radeče, v kateri so od 18. stoletja naprej naši predniki izdelovali boljše vrste papirja za denar in dokumente.

Čez tri dni bo minilo petdeset let, odkar je umrl Stane Sever, veliki slovenski dramski igralec. Ob tej okrogli obletnici se ga spominjamo z zapisom režiserja Aleša Jana z naslovom Stane Sever v radijskem mediju. Program tedanjega Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija, je obogatil z izjemnimi interpretacijami poezije, proznih del in dramskih vlog, vse to pa desetletja po njegovi smrti hrani naš arhiv.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Madžarski pisatelj in scenarist Lászlo Krasznahorkai se je že z romanesknim prvencem Satanov tango leta 1985 prebil med pomembne sodobne madžarske književnike. Najbrž je sloves romana še presegel epski umetniški film Sátántangó, ki je nastal slabih deset let pozneje in ki ga vedno znova uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Posnel ga je režiser Béla Tarr, ki je tudi nekatere svoje druge filme posnel po Krasznahorkaijevih literarnih predlogah. Pri založbi Beletrina je zdaj izšla zbirka pisateljeve kratke proze z naslovom Svet gre naprej, ki jo je v slovenščino prevedla Marjanca Mihelič. »Filozofsko navdihnjena zbirka se ukvarja z liki, ki so na različne načine potisnjeni do roba sveta. Zgodbe se pnejo v dolgih stavkih, ki so za avtorja značilni in so ga skozi opus že uveljavili kot kultno literarno figuro, nenavadna knjiga pa izrisuje nedoumljivo zapletenost sveta, ki jo lahko malo razgrnemo le skozi pripoved,« so ob tej priložnosti zapisali pri založbi.

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. septembra v Koncertni hiši v Berlinu vodil angleški dirigent Christopher Moulds. Na programu so bili Orkestralna suita št. 3 v D-duru BWV 1068 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C-duru Josepha Haydna in Simfonija št. 41 v C-duru, "Jupiter", Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Dr. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije na ZRS Koper in profesorica na Univerzi v Trstu, v monografiji Izrazi moči slovenskega jezika raziskuje jezikovne možnosti, ki vplivajo na učinek sporočila. Ob tem iz splošnega jezikoslovja, kakor ga zajema slovnica, sega še na področja sporočanja, stilistike, retorike, sociolingvistike, besediloslovja in druga.

Dietrich Buxtehude je napisal več kot 120 kantat, ki poleg orgelskih del sestavljajo jedro njegovega ustvarjanja. Njegovo mojstrstvo na vokalnem področju je še v 19. stoletju senčila orgelska glasba. Tudi ko je Bachov raziskovalec Philipp Spitta v Lübecku – kjer je Buxtehude deloval – naletel na zvezek s tabulaturami za kar 21 vokalnih del, so še vedno veljale za skladateljeve postranske stvaritve. Šele ko je Carl Stiehl leta 1889 opozoril na nadaljnjih 99 Buxtehudejevih kompozicij, ki so se ohranile v zasebni zbirki v Uppsali, je bil skladatelj končno priznan tudi na vokalnem področju.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbenopolitični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali Optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Španski pesnik Jorge de Cascante je v kratki pesmi Komunist humorno opisal mlade uporabnike družbenih omrežij. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh.

Komedija Nune pojejo je ugledala luč sveta leta 1992. Režija je delo Emila Ardolina, za našo oddajo pa bo v ospredje bolj sililo ime Marc Shaiman, ki je bil pri omenjeni komediji zadolžen za glasbo. Filmu Nune pojejo je sledilo nadaljevanje z enakim naslovom, in sicer leta 1993, torej že kar leto dni pozneje (več kot očitno so kovali železo, dokler je bilo še vroče), no, samo zgodbo o pojočih nunah pa je zaokrožil muzikal, ki je prišel na oder glasbenega gledališča leta 2006, in sicer v Kaliforniji. Danes se bomo izognili glasbenemu gledališču in se prepustili glasbi filmske različice zgodbe o Deloris Van Cartier, jezikavi, drugorazredni pevki, ki nastopa v nekem baru lasvegaške igralnice. Po naključju je Deloris priča surovemu umoru, ki ga zagreši njen gangsterski fant Vince. Pod varstvom detektiva pri programu za zaščito prič, ki skuša ustaviti Vinceove kriminalne posle, jo oblasti skrijejo v samostan v San Franciscu.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon);
vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Zagotovo poznate žanrski kliše: skupina ljudi se odpravi nekam, kjer domnevno straši. Na začetku so samozavestni, z vsako stranjo ali prizorom pa je te samozavesti manj in manj. To osnovno načelo je do popolnosti razvila ameriška pisateljica Shirley Jackson. V svojem romanu V hiši med hribi straši iz leta 1959 je naslikala skupino ljudi, ki se iz znanstvenih razlogov naselijo v odročni, že na pogled neprijazni hiši. V Nokturno smo uvrstili odlomek o srečanju s hišo ene izmed romanesknih junakinj, Eleanor. Nikar ne zamudite.