Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V naslednjih minutah predstavljamo nekaj glasbenih vsebin, ki jih lahko danes do poznega večera spremljate na programu Ars. Ob 9.30 v oddaji Musica sacra predstavljamo Antona Jobsta, skladatelja, organista, zborovodjo in avtorja mnogih skladb z duhovno vsebino. S svojim ustvarjanjem in delovanjem je k razvoju slovenske kulture prispeval nezanemarljiv delež.

V oddaji Evroradijski koncert ob 11.05 bomo predvajali posnetek koncerta violinista Sergeja Hačatrijana in Simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije, ki sta pod dirigentskim vodstvom Kazukija Jamade nastopila 21. januarja v dvorani Artura Toscaninija v Torinu. Na sporedu so bili Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu, op. 77 Dmitrija Šostakoviča, suita Moja mati gos Mauricea Ravela in Koncertna suita Ognjeni ptič Igorja Stravinskega.

Za predvajanje v oddaji Musica noster amor ob 16.05 smo izbrali posnetek koncerta Nacionalnega orkestra Romunskega radia, ki je pod vodstvom avstrijskega dirigenta Sasche Goetzla nastopil 5. junija leta 2015 v dvorani Mihail Jora Romunskega radia v Bukarešti. Prvi del koncertnega večera je bil v znamenju Violinskega koncerta v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, v katerem se je kot solist predstavil odlični češki violinist mlajše generacije Jan Mráček. Po odmoru je zvenela še Fantastična simfonija, op. 14 Hectorja Berlioza, ki je to delo v petih stavkih podnaslovil "prizori iz življenja nekega umetnika".

V oddaji Obiski kraljice, na sporedu ob 18.30, bo v ospredju glasba slovenskih skladateljev. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika vam v poslušanje ponujamo nekaj skladb, ki so bile ustvarjene še pred Prešernom, nekatere iz časa njegovega življenja in dela z novejšim datumom nastanka, v katerih pa še vedno veje duh romantike.

Po osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo bomo ob 20h neposredno prenašali, bo ob 21.15 na sporedu oddaja Glasbeni portret, v kateri predstavljamo letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek. Umetnica že vrsto let živi v Londonu in uspešno dela tudi drugod v Veliki Britaniji, po Evropi ter širše po svetu. V duu s klavirjem in v klavirskem triu ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah v Združenem kraljestvu. Kot solistka je koncertirala z uglednimi evropskimi orkestri in s priznanimi komornimi glasbeniki. Njene interpretacije odlikujeta izrazito polno oblikovani violinski ton ter občuteno in pretanjeno glaseno niansiranje. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene dosežke v zadnjih treh letih ter umetniško pot, o kateri bo umetnica tudi pripovedovala.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poezija letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, Ferija Lainščka, je povsem svojstvena in se izmika tradicionalnim opredelitvam, predvsem pa ima široko in raznoliko bralstvo. Številna izmed njegovih besedil so tudi uglasbena, obsežen izbor teh besedil pa je zbran v knjigi z naslovom Šlagerji. Iz nje je tudi pesem Pridi po poljube.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.

V letošnjem letu bo minilo 40 let od smrti Antona Jobsta - skladatelja, organista in zborovodje, avtorja mnogih, v vseh pogledih dovršenih skladb z duhovno vsebino. S svojim ustvarjanjem in delovanjem je nedvomno prispeval nezanemarljiv delež k razvoju slovenske kulture. Najbolj seveda v Žireh, kjer je preživel večji del življenja; nanj so Žirovci upravičeno ponosni.

Iz mariborske stolnice na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V Evroradijskem koncertu bomo predvajali posnetek koncerta violinista Sergeja Hačatrijana in Simfoničnega orkester Italijanske radiotelevizije, ki sta pod dirigentskim vodstvom Kazukija Jamade nastopila 21. januarja v dvorani Artura Toscaninija v Torinu. Na sporedu so bili Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu, op. 77 Dmitrija Šostakoviča, suita Moja mati gos Mauricea Ravela in Koncertna suita Ognjeni ptič Igorja Stravinskega.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Fran Milčinski je dobro poznal Butalce - o njih je napisal zimzeleno zbirko, napisal pa je tudi En kratkočasen uvodnik v Novo butalsko čitanko pisateljskega kolega Vinka Möderndorferja. Tudi Möderndorfer dobro pozna Butalce, v svojih humoreskah pa je pogosto satiričen in tudi bridek. V oddajo smo uvrstili nekaj humoresk iz njegove Čitanke (Svetovno znane Butale, Butalci so dobili čisto svojo in čisto novo demokracijo, Butalski župan in njegova gartroža, Kako so Butalci poštenost merili in Kako so Butalci določili, kaj je zares kultura) pod delovnim naslovom Za Butale naprej.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za predvajanje v oddaji Musica noster amor smo tokrat izbrali posnetek koncerta Nacionalnega orkestra Romunskega radia, ki je pod vodstvom avstrijskega dirigenta Sasche Goetzla nastopil 5. junija leta 2015 v dvorani Mihail Jora Romunskega radia v Bukarešti. Prvi del koncertnega večera je bil v znamenju Violinskega koncerta v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, v katerem se je kot solist predstavil odlični češki violinist mlajše generacije Jan Mráček. Po odmoru je zvenela še Fantastična simfonija, op. 14 Hectorja Berlioza, ki je to delo v petih stavkih podnaslovil "prizori iz življenja nekega umetnika".

Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.

Precej orgelskih kompozicij slovenskih avtorjev, tako iz preteklosti kot novejših, je še vedno v rokopisu, nenatisnjenih in neizvedenih, mnoge skladbe so bile uničene, izgubljene ali kako drugače pozabljene, tudi take, pod katere so se podpisali najbolj cenjeni slovenski skladatelji.

A hkrati se lahko Slovenci pohvalimo z orgelskimi deli, nastalimi že v obdobju baroka, s čimer se lahko primerjamo z drugimi evropskimi narodi. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika vam zato v poslušanje ponujamo nekaj takih, ki so bile ustvarjene še pred Prešernom, nekatere iz časa njegovega življenja in dela z novejšim datumom nastanka - v katerih pa še vedno veje duh romantike.

Vsestranski književnik Feri Lainšček se v avtobiografskem romanu Kurji pastir vrača v prve mesece svojega življenja in celo v mesece pred rojstvom. V središču je seveda rojstvo!

Se lahko besede dotaknejo tega, kar je minilo? Lahko to, lahko sploh karkoli posredujejo drugemu, če ta tega, o čemer govorijo, ni doživel sam? Kaj od tistega živega, polnega časa, ki ga ni več, lahko dajo meni? Brane Senegačnik, subtilni ubesedovalec in prespraševalec minljivosti, v štirih ljubezenskih baladah temeljna vprašanja jezika prepleta s temeljnimi občutji in doživljanji človeka; vzdušja pobitosti, žalosti, mestoma celo tragičnosti pa v muzikalnem, prostem verzu zadihajo z vsemi pljuči. In zakaj ravno štiri balade? Seveda zato, ker so štiri Chopinove balade, odgovarja Senegačnik in dodaja, da je to elegantno, a vendar nekako usode polno glasbo, pogosto slišal v ozadju nastajanja svojih balad.

Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.

Lani Trotovšek spada v mlajšo generacijo slovenskih vrhunskih poustvarjalcev. Že vrsto let živi in uspešno dela v Londonu in drugod v Veliki Britaniji, po Evropi ter širše po svetu. Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Volodji Balžalorskem. Študij je nadaljevala pri profesorju Ruggieru Ricciju v Salzburgu, na glasbenem kolidžu Trinity in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. V duu s klavirjem in v klavirskem triu ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah v Združenem kraljestvu. Njene komorne in solistične koncerte občinstvo sprejema z navdušenjem tudi v dunajski Koncertni hiši, v dvorani Concertgebouw v Amsterdamu in drugod po Evropi, na Kitajskem in v ZDA. Kot solistka je koncertirala z uglednimi evropskimi orkestri in s priznanimi komornimi glasbeniki. Solistične interpretacije Lane Trotovšek se odlikujejo z izrazito polno oblikovanim violinskim tonom ter občutenim in pretanjenim glasbenim niansiranjem. Njene izvedbe temeljijo na razumevanju in izvrstnem poznavanju violinskih tehnik in različnih slogovnih obdobij, jasno pa so izražene tudi z individualnim in sugestivnim glasbenim pripovedovanjem. Lana Trotovšek je v okviru 68. Festivala Ljubljana s pianistko Mario Canyigueral, avgusta 2020 v treh zaporednih večerih, izvedla vse Beethovnove Sonate za violino in klavir, tehnično in izvedbeno izredno zahtevna dela. Violinistka Lana Trotovšek je partiturni zapis izvedla premišljeno, s široko dinamično paleto in tehnično dovršenostjo, z avtentičnimi interpretacijami pa je našla pravo ravnovesje med liričnostjo in dramatičnostjo Beethovnove glasbe. Med njenimi ključnimi dosežki v zadnjih treh letih je še vrsta del, ki jih bomo predstavili v oddaji, i o katerih bo nagrajenka Lana Trotovšek tudi govorila. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček je v slovenski literarni prostor vstopil leta 1982 s proznim prvencem Peronarji in do danes objavil več kot sto monografskih del. V obrazložitvi nagrade je ddr. Irena Avsenik Nabergoj med drugim zapisala, da je Lainšček "vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje preprostih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske duše pa izraža spoštovanje do drugačnih". Poleg tega je "s svojim narečnim leposlovjem prispeval k utrjevanju duhovnih mostov med matično domovino in porabsko zamejsko skupnostjo". Oddajo o njem je pripravila Nina Gostiša in zanjo izbrala odlomke iz njegovih nagrajenih in morda najbolj znanih in odmevnih del: Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov in Muríša ter odlomke pogovora iz oddaje Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 2004. Oddajo so za radio oblikovali bralca Ana Bohte in Renato Horvat, dramski igralci Blaž Šef, Primož Pirnat, Matej Puc in Saša Mihelčič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič ter režiserka Špela Kravogel.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.