Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za večino kristjanov se je na pepelnično sredo začel štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić pa bosta pojasnila, kako doživljata postni čas.

S pepelnico se v Katoliški cerkvi začne postni čas, obdobje priprave na veliko noč, hkrati je to čas spokornosti, ko naj bi se verniki še posebej zavedali svoje minljivosti oz. začasnosti zemeljskega bivanja in se hkrati spominjali Jezusovega trpljenja. »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš« so besede, ki jih duhovnik izreče ob obredu pepeljenja na pepelnično sredo. Pepel v resnici sčasoma postane vse, a če je rodoviten, iz njega lahko zraste novo. Verujočim zato ni le znamenje pokore, ampak tudi prenove.

K temu zavedanju lahko pripomorejo tudi spokorne pesmi, ki v postu prevladujejo. Vse opisujejo Jezusovo trpljenje, večina jih hkrati opozarja tudi na človeško grešnost in nagovarja k spremembi na boljše.

Iz mariborske stolnice na prvo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Butalci vztrajajo, cikel humoresk, izbranih iz Nove butalske čitanke pa tudi. Tokrat bomo predvajali tri humoreske (Iskanje pesnika Jureža Pismouka, Čevljanje in Butalske bergle) in tako izvedeli, kako Butalci iščejo svojega pesnika, kaj je folklorna tradicija čevljanja in še nekaj malega o butalskem gospodarstvu.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddaja Musica noster amor bo tokrat v znamenju treh simfonij treh stoletij; predvajali bomo posnetke s koncerta Nacionalnega orkestra Romunskega radia, ki je šestega novembra leta 2015 nastopil v dvorani Mihaila Jore Romunskega radia v Bukarešti. Orkester je na koncertu vodil gostujoči slovaški dirigent Peter Feranec, ki je na spored umestil Simfonijo št. 35 v D-duru, K. 385, 'Haffnerjevo' Wolfganga Amadeusa Mozarta, Simfonijo sonca za 23 pihalnih inštrumentov svojega rojaka Jevgenija Iršaja in Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično', Petra Iljiča Čajkovskega.

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?

V tokratni oddaji bo v ospredju orgelska glasba Charlesa Valentina Alkana, skladatelja francosko-judovskega rodu. Čeprav njegova dela danes le redko slišimo, je skupaj s prijatelji in kolegi Fréderickom Chopinom in Franzom Lisztom spadal med vodilne in najbolj cenjene pariške pianiste. Večino skladb je namenil klavirju, v njegovi skladateljski zapuščini pa najdemo tudi nekaj orgelskih del oz. del za pedalni klavir in ta bodo zazvenela v izvedbi angleškega organista Kevina Bowyerja.

Do zdaj edini turški nobelovec za književnost Orhan Pamuk se je v knjigi spominov Istanbul – Spomini na mesto dotaknil svojega otroštva in mladosti, svoj portret pa je subtilno izvezel na kulturno-zgodovinski draperiji mesta Carigrad. To po avtorjevem mnenju zaznamuje prav otožnost, melanholija, po turško hüzün, kot zapiše: »Počasi sem začel razumevati, da imam Carigrad rad zaradi njegovih ruševin, zaradi njegovega hüzüna, zaradi slave, ki jo je nekoč premogel in pozneje izgubil.« Kot je Pamuk povedal v intervjujih, je ta močno avtobiografska, memoarna knjiga nastajala v trenutkih osebnostne krize, ko je pisatelju umiral oče in se je ločeval. V Turčiji je izšla leta 2003, v slovenščino jo je pred trinajstimi leti prevedel Jure Potokar, oddaja Spomini, pisma in potopisi pa je bila posneta leta 2010.

Korona blues je naslov najnovejše zbirke kratkih zgodb, ki tu in tam mejijo na pesmi v prozi, slovenskega pisatelja, dramatika in prevajalca Franja Frančiča. 'Korono' ta hip povezujemo predvsem z enim, vsem dobro znanim mikropojavom, Franjo Frančič pa v opombi k naslovni, prvi zgodbi zbirke zapiše: Korona (iz starogrške besede 'koróne': "venec") je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde, tudi (v istrskem narečju) tam, kjer se breg lomi. Vsa njegova knjiga je samosvoje spodbijanje časa, ki ga živimo, obrat k bistvenemu, k starogrškemu erosu ter njegovim zadregam in stranpotem.
Zgodbe interpretira Matej Puc, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, režija Ana Krauthaker.

V oddaji bomo spoznali življenje in delo plodovitega skladatelja Zvonimirja Cigliča, ki je v esenco svojih del zapisoval marsikatera vprašanja in pomisleke o odnosu življenja in smrti ter ponujal boleče, transcendentalne, predvsem pa prvoosebne in čustveno nabite glasbene odgovore nanje. Mladega, zagnanega in prezentnega dirigenta, neposrednega, kritičnega glasbenega misleca ter profesorja. Slišali bomo njegova temeljna dela ter ob poslušanju kronološko sledili skladateljevemu glasbenemu razvoju in ga komentirali. Iz Tematske publikacije Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo iz leta 2012, ki je v celoti po-svečena Zvonimirju Cigliču, bomo izbrali najzanimivejše in najbolj povedne skla-dateljeve citate, ki nam bodo pomagali pri neposrednem pogledu v njegovo živ-ljenjsko filozofijo.

Albin Prepeluh (22. 2. 1881 - 20. 11. 1937) je svoj življenje v veliki meri posvetil politiki in pisanju knjig s socialno, zgodovinsko in politično vsebino. Objavil je več kot 200 člankov in razprav ter izdal niz leposlovnih knjig - bil je med vodilnimi pisci v socialno-demokratskem gibanju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in urejanju več časopisov. Predlogo za njegov radijski portret je pripravil Jaka Košir, v radijski obliki pa je zaživela v režiji Ane Krauthaker.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.