Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika.
V Škofiji Koper se veselijo novomašnika Tilna Kocjančiča, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša za enega novega duhovnika; to je Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil Simon Lampreht iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike: Petra Čemažarja iz župnije Ljubljana Ježica, Boštjana Dolinška iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika, in Jurija Slamnika iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je Klemen Slapšak, redovnik minorit, iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo.

24. junija goduje sv. Janez Krstnik. Po njem so dobili ime tudi mnogi skladatelji, italijanski baročni glasbeni ustvarjalec Alessandro Stradella pa ga je počastil s svojim oratorijem. Napisal ga je daljnega leta 1675, po naročilu bazilike San Giovanni dei Fiorentini v Rimu. Partituro zaznamujejo zahtevne pevske pasaže, ganljive, spevne melodije arij, libreto pa dramatični in čustev polni odlomki.

Iz župnijske cerkve sv. Katarine Aleksandrijske v Lendavi na 13. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje duhovni pomočnik, dr. David Kraner, poje pa župnijski zbor, ki ga vodi Teodor Žalik.

V tokratni oddaji Evroradijski koncert bomo slišali posnetek koncerta Filharmoničnega orkestra iz Šanghaja in pianista Sihenga Songa, ki sta 18. julija nastopila v Koncertni dvorani v Šanghaju. Na sporedu koncerta, ki ga je vodil dirigent Džang Ji, sta bila Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73 Ludwiga van Beethovna in Simfonija št. 4 v Es-duru, 'Romantična', Antona Brucknerja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Doživetja Hendrika Groena v nizozemskem domu upokojencev potekajo med rahljanjem majske karantene 2020. Avtor Peter de Smet je v prvih dveh starostnikovih dnevnikih humorno vzel na muho bivanje v domu upokojencev in aktualnosti v nizozemski družbi v letih 2013 in 2015 ter hkrati podal ideje za popestritev življenja na stara leta. V tretjem in zadnjem dnevniku znova spremljamo glavni lik, Hendrika Groena, v letu 2020, a tokrat z resnejšim podtonom, saj nabriti upokojenec zboli za demenco. Njegov svet se vse bolj krči, a zdaj mu ob strani stojita prijazno osebje in naklonjena politika novega doma. Dnevniške zapise je iz nizozemščine prevedla Stana Anželj. Knjiga bo izšla jeseni pri Mladinski knjigi. Besedilo bo interpretiral dramski igralec Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef, oddajo je uredila Tesa Drev Juh.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za predvajanje v oddaji Musica noster amor smo iz izmenjave Evropske zveze radijskih postaj tokrat odbrali posnetke s koncerta simfoničnega orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi, ki je enaintridesetega januarja lani, pod vodstvom Marka Janowskega, nastopil v veliki dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Spored je bil v znamenju glasbe Richarda Straussa in generacijo mlajšega švicarskega skladatelja Franka Martina. V uvodu je zvenela Straussova orkestrska suita Žlahtni meščan. Sledilo je Šest monologov iz Slehernika Franka Martina, v katerih je kot solist nastopil baritonist Michael Nagy, koncert pa je sklenila simfonična pesnitev Smrt in poveličanje Richarda Straussa.

V luči 30. obletnice slovenske osamosvojitve bo voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega škofa pomočnika dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes pomeni velik prispevek k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšna je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost? Bodite z nami, ko bomo znova zavrteli čas nazaj, da bi po 30 letih s samozavestjo zrli v prihodnost.

Marco Enrico Bossi je skladateljsko ime, ki ga širši krog glasbenih poznavalcev in ljubiteljev morda ne sliši prav pogosto, tako kot tudi njegove glasbe ne. Zelo znano in cenjeno pa je med organisti; ta italijanski glasbeni ustvarjalec iz romantične dobe je namreč avtor mnogih, v vseh pogledih izoblikovanih orgelskih kompozicij. Ki so med organisti, tudi koncertnimi, zelo priljubljene in kar pogosto izvajane. Ob letošnji 160. obletnici njegovega rojstva vas vabimo k poslušanju nekaterih njegovih solističnih orgelskih skladb. Poustvaril jih bo organist Pier Damiano Peretti.

Aleša Jana poznamo kot radijskega in gledališkega režiserja. Doslej je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 1978, Župančičevo nagrado leta 2001, leta 2016 Nagrado glavnega mesta Ljubljana za delovanje na umetniškem, organizacijskem, mednarodnem, pedagoškem in znanstvenem področju, lani pa še nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Janov ustvarjalni opus obsega velikansko število gledaliških in radijskih režij tako za otroke kot odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949, sodeloval pa je tudi z mnogimi tujimi radijskimi postajami. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo na AGRFT. Tokrat se v predstavlja kot avtor spominskega zapisa o izstopu Radia Slovenija iz Jugoslovanske radiotelevizije, kar se je zgodilo leta 1992.

Picasso je legenda. Slavenka Drakulić je napisala knjigo Dora in Minotaver: moje življenje s Picassom, ki na legendo gleda z življenjskimi očmi, tako tudi v izbranem odlomku. Knjigo (izšla je pri Beletrini) je poslovenila Mateja Komel Snoj.

Igor Ozim se je rodil pred devetdesetimi leti v Ljubljani, večino svojega življenja pa je preživel v tujini, zlasti v Kölnu in Bernu, kjer je bil dolga leta zaposlen kot violinski profesor. Na tem mestu je nasledil Maxa Rostala, svojega nekdanjega profesorja, pri katerem se je izpopolnjeval na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. Igor Ozim zdaj domuje v Salzburgu. Leta 2002 je tam začel poučevati kot gostujoči profesor na Mozarteumu. Ob letošnjem jubileju je pri ZKP RTV Slovenija izšel dvojni CD-album s posnetki štirih del iz violinske zakladnice, ki jih je Igor Ozim izvedel v letih od 1972 do 1993. V današnjo oddajo smo uvrstili tri dela iz omenjene izdaje. V celoti bomo poslušali Mendelssohnov Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64, slišali bomo še odlomka iz violinskih koncertov Brahmsa in Čajkovskega.

Igor Ozim je v svoji violinistični karieri izvedel številna dela slovenskih skladateljev. Med svoje dobre prijatelje šteje Janeza Matičiča, veliko je sodeloval tudi z Ivom Petrićem in Urošem Krekom. V oddaji bosta zazveneli Matičičeva skladba Dva poema za violo in klavir ter Petrićeva skladba z naslovom Dialogi med dvema violinama. Med izoblikovanimi in občutenimi interpretacijami violinskih del, ki jih bomo slišali v prihodnjih dveh urah, nas bodo spremljali odlomki iz več oddaj, ki so hranjene v našem radijskem arhivu.

Laila Lalami (1968) je maroško-ameriška pisateljica, esejistka in predavateljica. Je prejemnica več literarnih nagrad in štipendij, med drugim tudi Fulbrightove in Guggenheimove štipendije. Kolumne, eseje in literarne kritike je začela objavljati leta 1996; najdemo jih v uglednih časopisih in revijah, kot so Los Angeles Times, The Nation, The New York Times in Washington Post. Dela Laile Lalami še niso na voljo v slovenskem jeziku, si pa avtorica nedvomno zasluži pozornost, saj v svojih knjigah odpira vprašanja, ki so del našega vsakdana – osvetljuje etnično in nacionalno pripadnost, migrantsko krizo ter socialne in družbene determinante, ki oblikujejo naša življenja. Oddajo je pripravila Leonora Flis in vanjo vključila odlomke iz del: Upanje in druge nevarne težnje (2005), Skrivni sin (2009) in Drugi Američani (2019).

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izgubljena Koroška po drugi svetovni vojni je bila velika bolečina pred enainsedemdesetimi leti umrlega pisatelja Prežihovega Voranca. S tem kratkim zapisom, ki ga je za radio izbrala Marija Centa, je Voranc želel utemeljiti njeno slovenskost. Črtico je prebrala Štefka Drolc.