Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Gostja Zborovskega panoptikuma bo Franka Žgavec, dobitnica desete Peterlinove nagrade. Spoznali bomo njene poglede na zborovstvo v zamejstvu in na Primorskem ter bogate izkušnje.

Po nekoliko daljšem poletnem premoru se na tretjo septembrsko soboto ponovno vračamo k oddajam iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere. Tokrat bo na vrsti 18. oddaja.

Sobotni večer je rezerviran za opero. Danes bomo v Ambronayu, na predstavi Händlovega Julij Cezarja.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V liriki Rainerja Marie Rilkeja se prepletajo novoromantična občutja, dekadenčna občutljivost in simbolično iskanje nevidne resničnosti. Takšna je tudi pesem Rimska fontana, ki jo je prevedel Kajetan Kovič.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas k poslušanju Zborovskega panoptikuma. V njem bo Metka Sulič gostila Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici ter dobitnico Peterlinove nagrade.

Mako Sajko je prejemnik letošnje nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V utemeljitvi nagrade so med drugim zapisali: "Resnično izjemen v tej za dokumentarce nerodovitni grudi je bogati opus Maka Sajka […]: niz klasik, ogrlica filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije. In kljub temu, da so združeni posamezniki političnega sistema Sajkovo ustvarjanje nasilno ovirali in nazadnje prekmalu prekinili, je ustvaril zavidljiv opus (žal le) kratkometražnih filmov."
Njegovi filmi še vedno delujejo sveže - tako zaradi tematike, ki si jo je izbiral, kot tudi zaradi filmskega izraza. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Makom Sajkom, ki ga je leta 2007, ob režiserjevi 80-letnici, pripravila Ingrid Kovač Brus.

Še drugič po vrsti se bomo posvetili glasbi iz afriške otoške države Sveti Tomaž in Princ. Omenjena otoka so v 15. stoletju kolonizirali Portugalci, tam je potekala trgovina s sužnji, nekaj pa so jih naselili tudi za obdelavo plantaž sladkornega trsa. V kulturi otokov se prepletajo predvsem vplivi portugalske in afriške kulture …

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tokratni oddaji med drugim o Arsovi nagradi za kratko zgodbo, ki sicer ni nova, ima pa novo ime: Arsova lastovka – prejel jo je Davorin Lenko. Predstavili bomo prejemnika Klemenčičeve in Rožančeve nagrade Eko Vogelnik in Roberta Simoniška, napovedali ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in poročali o Slovenskih dnevih v Clevelandu.

Glasbena medigra

Na sklepnem dogodku letošnjega festivala Fabula v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 7. septembra se je Matejka Grgič pogovarjala z Umbertom Galimbertijem, italijanskim filozofom, esejistom in avtorjem številnih knjig o ključnih vprašanjih sodobnosti. V slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi v prevodu Veronike Simoniti, Miti našega časa, O ljubezni in Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma. Vse tri je prevedel Matej Venier, ki je Umberta Galimbertija dan po dogodku v Cankarjevem domu povabil na pogovor v studio Radia Slovenija.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Cikel glasbenozgodovinskih oddaj italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere, ki je v radijski medij prelil spomine s svojih potovanj po deželah ob Loari, deželah čudovitih gradov in mnogoterih, raznovrstnih umetniških del, ki so jih navdihnili spomini na verske boje, dvorske intrige, skrivnosti, junaška dejanja in zločine, pa tudi razkošna gledališka praznovanja, vzvišene strasti in nežne pastirske ljubezni, fantastične vizije in pravljične pripovedi.

Angleški nobelovec William Golding, rojen 19. septembra 1911, je zaslovel z romanoma Gospodar muh in Zvonik. V obeh se je ukvarjal s človekovim značajem, to pa je tudi tema romana Grabljivec Martin. Pripoveduje o tem, kako se mu v trenutku smrti razgrne pravi jaz. Odlomek v prevodu Alenke Moder Saje so pred dvajsetimi leti interpretirali igralci Judita Zidar, Željko Hrs in Boris Juh. Režija: Jože Valentič.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila leta 1830 v Londonu. Pesniti je začela že zelo zgodaj, pri sedmih letih. Prvo pesniško zbirko je izdala pri šestnajstih, prvo revijalno objavo je imela čez dve leti ter postala takoj izjemno priljubljena. Svoj sloves je ohranila do smrti leta 1894, nekatere odlike njenih verzov pa so se izrazile šele pozneje. Pisala je romantično religiozno in bivanjsko poezijo, pomemben del njenega ustvarjanja so pesmi za otroke. Slovenci smo dobili izbor iz njene lirike v dvojezični knjigi z naslovom Lokvanj v vzburkanih vodáh leta 2012. Njene pesmi so prevedli Nada Grošelj, Andrej Arko, Miljana Cunta in Boris A. Novak. Iz te knjige sta tudi pesmi, izbrani za oddajo: Spomin - prevedla jo je Miljana Cunta, in Morski sen v prevodu Andreja Arka. Interpretacija: Ivana Percan Kodarin.

Vloge in interpreti:
Julij Cezar: Christopher Lowrey – kontratenor,
Kleopatra: Karina Gauvin – sopran,
Ptolemáj: Kacper Filip Szeláźek – kontratenor,
Kornélija: Eve-Maud Hubeaux – mezzosopran,
Sékst: Ann Hallenberg – mezzosopran in
Ahíl: Ashley Riches – basbariton.
Ansambel Les Talens Lyriques je vodil Christophe Rousset.