Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Danes najprej predstavljamo koncert Glasbenega festivala Minoriti, ki v Minoritski cerkvi v Mariboru poteka od nedelje. Na koncertu, ki se bo začel ob pol osmih, bo nastopil LJD Ensemble, v katerem igrajo čembalist Milko Lazar, akordeonist Luka Juhart in saksofonist Matjaž Drevenšek. Nova zasedba na slovenskem glasbenem prizorišču je bila ustanovljena z namenom, da bi izvajala lastno avtorsko glasbo in da bi raziskovala sodobne ustvarjalne in izvajalske prakse. Vsi trije člani so tako interpreti kot tudi kreativni improvizatorji in skladatelji. Skladbe, ki jih izvajajo, so večinoma preplet natančno notirane glasbe in improvizacije, ki predstavlja enega od kompozicijskih postopkov. Ena od posebnosti ansambla je tudi spoj treh različnih glasbil, ki so si na nek način sorodna: čembalo je lahko kljub svoji zgodovinski teži zelo sodoben inštrument, saksofon in akordeon pa lahko zazvenita tako, kot bi bila iznajdena pred več stoletji. Na koncertu bodo poleg skupinske improvizacije izvedene skladbe Milka Lazarja in Luke Juharta.

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo ob pol osmih koncert Orkestra Slovenske filharmonije za abonma Samih mogočnih skladb. Na sporedu bodo Španski capriccio, op. 34 Nikolaja Rimskega-Korsakova, Koncert za violino v D – duru Igorja Stravinskega in Prokofjeva Sedma simfonija, op. 131. Dirigent večera bo Aziz Šohakimov, z izvedbo Koncerta za violino v D-duru pa se bo poslušalcem predstavil obetavni violinist Jonian Ilias Kadesha. KOncert bomo nocoj tudi neposredno prenašali na programu Ars.

V ciklu Jesenske serenade Glasbene mladine ljubljanske se v tem tednu predstavljata baritonist Jaka Mihelač in kitarist Jure Cerkovnik. S programom samospevov Bodi tiha pesem bosta nocoj ob 20h nastopila v Grajski kleti v Vipavskem Križu.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zadnja leta Markevičevega življenja navzven kažejo povsem navadno podobo v svetu spoštovanega maestra, ki s svojo dirigentsko palico potuje po vsem svetu in prejema najbolj vdane poklone občudovanja poslušalstva pa tudi kritike in glasbene stroke. V letu svoje smrti je obiskal celo rojstni Kijev, tam pa so ga sprejeli skoraj kot kneza Svjatoslava Prvega po zmagi nad Hazarji. Tudi smrt, ki ga je srečala 7. marca 1983 v mondenem Antibesu, je bila nadvse milostna – nenadna odpoved srca.

Države Zahodnega Balkana zdaj že desetletja poslušajo, da je njihova prihodnost v Evropski uniji. A širitveni proces zastaja. V Uniji zato, ker si mnogi širitve v revnejši in pogosto težavnejši del celine ne želijo, med kandidatkami in državami, ki bi to rade postale, pa želja po članstvu usiha, pogosto tudi reformna vnema.
Na Brdu pri Kranju bosta Slovenija in Evropska unija gostili voditelje Severne Makedonije in Albanije, ki se zdaj zaradi blokade Bolgarije ne moreta začeti pogajati, etnično razklanih – najuspešnejše kandidatke Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki je še daleč od začetka pogajanj, ter Kosova in Srbije, ki sta zaradi registrskih tablic na administrativno mejo poslala policijo in vojsko.
Prisluhnite, kako trdna in oddaljena je evropska perspektiva Zahodnega Balkana, kjer si – tako kot v preteklosti – želijo svoj vpliv širiti tudi mnogi drugi.

Skladatelj Jakob Jež je velik del svojega opusa posvetil vokalni glasbi. Za otroške in mladinske zbore je napisal veliko skladb, saj je bil tudi poklicno vrsto let povezan z mladimi. Kot pedagog je poučeval na ljubljanski glasbeni šoli in nižji gimnaziji, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter nazadnje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. V njegovem opusu je tudi cikel skladb za mlade pevce na temo letnih časov, suite Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo ponovitev oddaje, ki jo je novembra 2019 pripravila Tjaša Kranjc.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Odkar se je velik del naše komunikacije preselil v digitalni svet, se zdi, da se razumemo vse slabše. Svetovni splet je postal okolje, kjer cvet sovražni govor, kjer so največ pozornosti deležne izjave in teme, ki kar najbolj pritegnejo našo pozornost, ki nas kar najbolj vznemirijo. Splet človeške psihologije in aktualnih algoritmov.

A internet je danes obenem tudi že temeljna infrastruktura, brez katere ne gre, goram podatkov pa na roke še zdaleč ne moremo biti kos. Potrebna je pomoč orodij umetne inteligence, ki pa morajo biti – to se je tudi že dodobra pokazalo – premišljeno razvita. Danes so ta orodja še najbolj razvita v angleščini, ki pa seveda še zdaleč ni edini jezik, ki ga na spletu uporabljamo. Tu nastopijo t. i. jezikovne preslikave, ki omogočajo, da znanje, ki so ga modeli strojnega učenja že usvojili na enem jeziku, uporabljamo prek vrste različnih jezikov.

Dr. Senja Pollak z Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu "Jožef Stefan" trenutno koordinira evropski projekt Embeddia, katerega namen je razvoj jezikovnih tehnologij, ki ravno takšne med-jezikovne prenose omogočajo, s poudarkom na analizi medijskih vsebin.

»Za medijske hiše se je pokazal kot najbolj zanimiv aplikativni problem moderiranje komentarjev,« izpostavlja dr. Senja Pollak. »Zanimivo je bilo slišati, kako depresivna služba je celodnevno branje nezaželenih vsebin. Zato se ukvarjamo s tem, kako bi pomagali moderatorjem, da bi hitreje prišli do teh vsebin.«

V oddaji Recital tokrat predvajamo posnetek koncerta glasbenikov Nemškega simfoničnega orkestra, ki so nastopili 18. aprila v Studiu Radia Berlin Brandenburg. Glasbeniki so izvedli Klavirski trio v g-molu, op. 17 Clare Schumann, Septet v Es-duru, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Klavirski kvintet v Es-duru, K 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta in dve skladbi Astorja Piazzolle: Deček iz Bachina ter Fuga in misterij.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Glasbena medigra.

Jože Snoj, pesnik, pisatelj in esejist, je preminil, star 87 let. Še letos je objavil knjigo z naslovom Nadaljevanje prihodnjič, pred dvema letoma pa zadnjo pesniško zbirko Stihožitja in distonije. Jože Snoj je bil izjemno plodovit ustvarjalec, ki je za vse žanre, v katerih je pisal, dobil največje nagrade: Levstikovi kar dve, pa Grumovo, Veronikino, Rožančevo in Prešernovo nagrado za življenjski opus leta 2012.
Če velja za zgodnejšo Snojevo liriko, da pripada modernistični estetiki, pa je proti koncu tisočletja v njej opaziti “resakralizacijo poezije in mistično čaščenje pesniške besede ter neposredno nagovarjanje transcendence." Štiri daljše pesmi s skupnim naslovom Confessiones so prav take: polne vprašajev o človeku v odnosu do Tistega z veliko začetnico, ki je, kot izraža pesnik, človeku najbližje in hkrati najdlje.

Namig za nocojšnji glasbeni večer se skriva pod naslovom »Akord na robčku«, povezan pa je s Koncertom za violino in orkester v D Igorja Stravinskega, ki ga bo izvedel gostujoči umetnik, priznani violinist grško-albanskega rodu Jonian Ilias Kadesha.
Sicer pa bo celotni večer, ki je tokrat zaupan mlademu uzbekistanskemu dirigentu Azizu Šohakimovu, v ruskih glasbenih barvah. Poleg Šostakovičevega violinskega koncerta bosta na sporedu še Simfonija št. 7, op. 131 Sergeja Prokofjeva, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera, koncert pa se bo začel s španskim koloritom, ki ga je ujelo skladateljsko pero Nikolaja Rimskega-Korsakova. Slišali bomo njegovo delo Španski capriccio, op. 34.

Peteris Vasks je eden izmed najbolj cenjenih evropskih skladateljev, na širšo, mednarodno sceno pa je prodrl v 90. letih, potem ko je njegova dela začel izvajati rojak Gidon Kremer. Kompozicije ni študiral v domovini, temveč v Litvi, ker je imel kot baptist težave z oblastmi. Vendar komponiranje ni bila njegova prva izbira: prva ljubezen je bila violina, druga pa kontrabas: in verjetno prav to pojasnjuje njegove solistične kompozicije za ti dve glasbili.
Sicer pa je prisoten v številnih zvrsteh resne glasbe, prav gotovo pa največ izvedb svojih del doživlja na zborovskem področju. V iskanju svojega lastnega glasbenega jezika se ga je dotaknilo marsikaj, od aleatorike do minimalizma, vendar pa ga ne moremo stlačiti v noben slogovni predal.

Nocoj bomo slišali njegove skladbe Mati Sonce za zbor,
Planjave za violino, violončelo in zbor
ter Lauda za orkester.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.