Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Vokalna skupina Gallina je pred desetimi leti orala ledino na vokalnem področju, saj je bila prvi ženski kvartet pri nas, ki se je posvečal tudi novim glasbenim naročilom. Pevke so namreč hitro ugotovile, da je repertoarja za ženski vokalni kvartet zelo malo in tako so se začele povezovati tudi s skladatelji.
V Mestnem muzeju v Ljubljani so 27. septembra s koncertom praznovale svoj deseti rojstni dan, danes pa ga bodo skupaj z nami.

Mineva 80 let od rojstva slikarke in grafičarke Metke Krašovec. Na slovensko likovno prizorišče je opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so prepoznavna; izoblikovala je izrazito lastno poetiko; pogosto jo označujejo kot samohodko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, leta 2015 je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado, nazadnje pa leta 2017, komaj leto pred smrtjo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z umetnico pogovarjala Maja Žel Nolda.

V oddaljenih zvočnih svetovih bomo tokrat slišali glasbo, zaigrano na dve pihali, kot ju med drugim poznajo v Radžastanu v Indiji: algozo in murli. Obe sta dvojni pihali: murli je dvojni klarinet, algoza pa sta dve piščali, na kateri izvajalec igra istočasno. Včasih sta povezani tudi z vrvico, izvajalec pa na večjo igra bordun, na manjšo pa melodijo … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Izpostavljamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra sta ga z Dnevom odprtih vrat obeležila naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih 2 letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19.stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot 100 podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek - Varoufakis.

Glasbena medigra.

Jože Snoj, pesnik, pisatelj, esejist, avtor knjig za otroke, urednik, je umrl 7. oktobra. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec in dobitnik najvišjih nagrad za svoje pisanje, tudi Prešernove nagrade za življenjsko delo in Rožančeve nagrade za knjigo esejev z naslovom Med besedo in Bogom leta 1994. Iz te knjige je tudi besedilo Bog in poezija ali človek kot samoizpostava Boga. Izjemno pronicljivo in jezikovno inventivno razmišljanje pesnika o pesništvu in pesniku, posredniku med Bogom in človekom.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Francoska provinca Anjou velja za deželo vina in sonca, naseljena je bila že v prazgodovini. Obiskali bomo mesto Saumur in se pomudili v tamkajšnjem gradu, muzeju vojaške zgodovine in protestantskem svetišču s hugenotsko akademijo. Na potepu po slikovitih mestnih ulicah nas bodo spremljali odlomek iz Balzacovega romana Eugenia Grandet in glasbeni primeri Michela Richarda Delalanda, Hectorja Berlioza, Clauda Gaudimela, Reynalda Hahna in Dariusa Milhauda. Ob koncu se bomo s Fugo na ime Alain Mauricea Durufléja poklonili tudi nadarjenemu glasbeniku Jehanu Alainu, ki je leta 1940 na vrtu ene od saumurskih hiš padel pod streli nemških vojakov.

Zgodba »Divjad« Kristine Kočan je izšla v zbirki kratkih zgodb z enakim naslovom, ki je konec leta 2019 izšla pri založbi Litera. V njej se avtorica poigrava s prestopanjem meja med resničnostnim in fantastičnim, celo sanjskim. V tesnobni skrivnostnosti se odvija strasten odnos dveh ljubimcev, ki se skozi usodno podobo jelena širi v zagoneten simbol s tragičnim koncem.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Razdalja med vsakdanjimi stvarmi in razmisleki je lahko zelo kratka. Rdeč semafor, zamazan kuhinjski odtok, osebni telefonski imenik ... vse lahko prikliče poezijo, vedno so blizu bivanjska vprašanja.

Krstna predstava opere Elizabeta je potekala 4. oktobra leta 1815. Vse je bilo zelo slovesno: to je bil začetek sezone, poleg tega pa je prestolonaslednik slavil god in tako je prišel v gledališče ves dvor. Uspeh predstave je bil velikanski in vsi predsodki, ki so jih Neapeljčani gojili do človeka, »ki je prihajal iz Italije«, so se na mah razblinili. Kralj je bil tako navdušen, da se je celo nekaj časa pogovarjal s skladateljem, Zingarelliju pa je ukazal, naj svojim študentom dovoli ogled Rossinijevih partitur.

Vloge in interpreti:
Elizabeta: Karine Deshayes – sopran,
Leicester: Sergej Romanovski – tenor,
Matilda: Salome Licia – sopran,
Viljem: Valentino Buzza – tenor,
Norfolk: Barry Banks – tenor in
Enrico: Marta Pluda – mezzosopran;
Na posnetku, nastalem 11. avgusta, bo Zbor gledališča Públij Ventídij iz Ascolija Picena in Državni simfonični orkester italijanske radiotelevizije vodil Evelino Pido.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.