Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klarinet in orkester v A –duru, K 622
Izvajalci: Mate Bekavac, klarinet; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Francesco Salieri: Simfonija v B - duru: Morski vihar
Izvajalci: I solisti veneti in dirigent Claudio Scimone

Johann Nepomuk Hummel: Koncert za trobento in orkester
Izvajalci: Wynton Marsalis, trobenta; National Philharmonic Orchestra in dirigent Raymond Leppard

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič: Koncert za violončelo št. 1 v Es - duru, op. 107
Izvajalci: Karmen Pečar, violončelo; Mariborska filharmonija in dirigent Uroš Lajovic

Poezija Jakoba Savinška je izvirna in polnokrvna kot njegovo kiparstvo, z njim v marsičem tudi komplementarna. Po osnovni naravnanosti so avtorjeve pesmi intimistične, pogosto hrepenenjske, najbližji temi sta mu ljubezen in skrivnost bivanja. Bivanjsko temo razpira tudi v pesmi z naslovom Smo.

Dina Slama / Mila Kačič: Jutro v gozdu
Izvajalec: Ansambel Gallus Consort v zasedbi: Dina Slama, alt, Miloš Pahor, flavta in Irena Pahor, angleški rog

Matija Krečič: Jesensko tiho za duduk in godalni orkester
Izvajalci: Boštjan Gombač, duduk; Godalni orkester RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič

Matija Krečič: Cut / Rez
Izvajalci: Irena Rovtar, flavta; Aljaž Beguš, klarinet; Žan Tkalec, pozavna; Jože Bogolin, tolkala; Davorin Mori, klavir; Gea Pantner, viola; Sebastian Bertoncelj, violončelo; Akademski Pevski Zbor Tone Tomšič in dirigent Nuno Coelho

Žarko Živković: Bravoure
Izvajalca: Vasilij Meljnikov, violina in Vladimir Mlinarić, klavir

Žarko Živković: Encaladus revolve
Izvajalka: Maja Kastratovik, klavir

Aleš Strajnar: Dva selfija za kitaro
Izvajalec: Žarko Ignjatović, kitara

Blaž Pucihar: Summer sonata za violončelo in klavir, op. 8
Izvajalca: Nikolaj Sajko, violončelo in Miha Haas, klavir

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Po dobrem desetletju ustvarjalnega molka, ki je trajal med letoma 1971 (ko sta nastali orkestraciji Topolov v jeseni in Usode) in 1983, je Zvonimir Ciglič napisal svoje zadnje dokončano delo, orkestrski samospev Božanski absurd. Navdihnila ga je poezija Alojza Gradnika, skladatelj pa mu je dodal tudi svoj pripis: "Mrtvi očka čaka sina, ki umira."
Glede na Cigličevo hudo bolezen srca in dejstvo, da je Božanski absurd njegovo zadnje delo, ta stavek globoko zareže v razumevanje skladateljevega notranjega doživljanja sebe in svojega takratnega stanja.

V časih, ko je bila književnost za mladino podcenjena in podhranjena, uredniško delo pa domena moških, je Kristina Brenkova z načrtnim in sistematičnim delom, ki je presegalo obseg urednikovanja, uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše, slovenski slikanici, ilustratorjem in Mladinski knjigi pa izborila mednarodno prepoznavnost. Njeno obletnico rojstva so na Mladinski knjigi zaznamovali z obsežno monografijo, albumom Draga Kristina, pri nastanku katerega sta kot urednika sodelovala Andrej Ilc in Alenka Veler.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 18. julija ob 17.05.

Avtor je med leti 1973 in 1973 delal na ladji in potoval po svetu. Občutljivi opazovalec ob prihodu v pristanišče vidi, sliši in občuti več razsežnosti tamkajšnjega življenja, kar izzove in izostri njegovo misel. Zvočna podoba je polna vtisov in hkratnega premisleka o sodobni družbi. Besedilo je izbrano iz Zupanove posthumne zbirke Pesmi "s prostosti".

Režiserka Maša Pelko
Dramaturginja Vilma Štritof
Tonski mojster Urban Gruden
Avtorica glasbe in zvočnega scenarija Mateja Starič
Lektorica za portugalski jezik Maja Žvokelj

Igralci Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik

Traja 20' 50"
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na 73. frankfurtskem knjižnem sejmu je povsod prisotna misel Nazaj v poslu, a še ne nazaj v normalnosti. Poslovni del, ki je skrit pred javnostjo, verjetno ne bo dosti okrnjen, precej manj pa bo predstavitev, sprejemov in živih dogodkov. Častna gostja je Kanada, Slovenija pa se intenzivno pripravlja na častno gostovanje čez dve leti in kljub programsko in fizično manjšemu gostovanju v primerjavi s prej, je dela precej. V Svetu kulture še o monodrami Le en smaragd po motivih romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal za Jožico Avbelj, igralko Mestnega gledališča ljubljanskega.

Danes v oddaji najprej predstavljamo dogajanje na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum, ki so jo tokrat organizirali v Beogradu. Med koncerti, ki so se v minulem tednu zgodili na domačih odrih, pa smo obiskali koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika in koncert cikla Amabile, ki ga je pripravilo Društvo prijateljev glasbe v Kopru. Predstavljamo tudi novo ploščo Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, nekaj utrinkov iz Chopinovega tekmovanja v Varšavi in slovaško sopranistko Edito Gruberovo, ki se je 18. oktobra poslovila v 75em letu starosti.

Vsaka glasba predstavlja tudi čas, v katerem je nastala. Mnogi ljubitelji umetniške glasbe se odločajo za glasbo, ki je nastala v obdobju romantike. Veliko je tudi tistih, ki prisegajo na čudoviti svet baročne glasbe. Kaj pa impresionizem? Mar ni čudežna glasba tista, ki so jo napisali Debussy, Ravel, Szymanowski? Ampak Stravinski, ki je hitro zapustil svet impresionistične glasbe, je vendar popolnoma spremenil poglede na glasbo kot umetnost. Glasba se spreminja kot se spreminja svet okrog nas. Tudi takrat, kadar se sodobniki niso hoteli poistovetiti z glasbo, ki je nastajala okrog njih, je bila to govorica nekega časa.

"Vzdevek Rac imam že od malega. No, pravzaprav sem ga dobil po tistem, ko smo se preselili v Ljubljano. Ampak že v Beogradu so me klicali Patka, ker sem se med hojo pozibaval kot raca. V Ljubljani se me je nato oprijel skrajšn prevod tega vzdevka in tako sem postal Rac."

Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Abbas Kiarostami (1940-2016) je bil iranski filmski režiser, scenarist in producent, pa tudi fotograf in pesnik. Režiral je več kot 40 filmov: kratkih, celovečernih, dokumentarnih in igranih. Njegova najpomembnejša dela so trilogija iz Gilana: Kje je hiša mojega prijatelja? (1987), In življenje teče dalje (1991) in Pod oljkami (1994) ter filmi Veliki plan (1990), Okus češnje (1997) in Veter nas bo odnesel s seboj (1999). Protagonisti v njegovih filmih so najpogosteje otroci, v dialogih, naslovih in temah njegovih filmov pa se velikokrat pojavijo verzi sodobne in klasične iranske poezije (pesnikov, kot so Rumi, Omar Hajam, Saadi ter Furough Farrokhzad in Sohrab Sepehri). Kiarostami je prejel več kot šestdeset iranskih in mednarodnih filmskih nagrad, med drugim zlato palmo cannskega filmskega festivala za film Okus češnje ter srebrnega leva beneškega filmskega fesitvala za film Veter nas bo odnesel s seboj.
Večer pred retrospektivo Kiarostamijevih filmov: njegovi še neobjavljeni verzi v prevodu Žive Čebulj.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.