Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Najpomembnejša sodobna grška pesnica Kiki Dimoula se je rodila leta 1931 v Atenah, kjer je predlani tudi umrla. Že zelo mlada je bila prepoznana kot izrazit in samosvoj pesniški glas, a svoji prvi zbirki, izšla je, ko ji je bilo 21 let, se je sama odrekla. Pesem Prestop interpretira Barbara Cerar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Glasbeni opus Zvonimirja Cigliča prežemajo nenehni boj med življenjem in smrtjo, nuja po izpovedovanju bolečine in strasti ter izrisovanje nepremagljivega apokaliptičnega razpoloženja. Analiza in primerjava Cigličevih del nam izrisujeta specifiko skladateljevega opusa, to sta njegovi neobičajna celovitost in zaokroženost, ki ju je gradil skozi pogoste vsebinske, strukturne in melodične povezave. Slogovno njegova dela odsevajo barvite in raznovrstne kompozicijske prijeme iz prve polovice 20. stoletja (zlasti impresionistične in ekspresionistične), velikokrat pa so še prežeta s poznoromantičnim patosom.

Oddaja Zunanjepolitičnega uredništva, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri.

Skladatelj Marijan Lipovšek je za otroški zbor, sopran in bas solo ter orkester napisal kantato Medo Brumček, za katero je navdih našel v zgodbi, ki jo je leta 1957 objavil nemški pesnik in avtor knjig za otroke Nils Werner. Za mlade glasove je napisal več skladb:Debeli kum, Po dežju, Zgodba, Vrabček, Ko smo spali v tihi noči, uglasbil je tudi pesmi Srečka Kosovela: Vihar, Starka za vasjo in Pesem.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji gostimo skladatelja in dirigenta mlajše generacije Iztoka Kocena. Poslušali bomo njegove skladbe Stara, žalostna, Po mestnih strehah, Ljubljanski concertino št. 3 – Žale, Speechless water za simfonični orkester ter cikel samospevov Prijava na let.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V poslušanje vam ponujamo reportažo z včerajšnje "žive verige", v kateri so meščani Maribora selili knjige iz Mariborske knjižnice v začasne prostore. Napovedali bomo koncert Slovenske filharmonije z naslovom Vera v življenje, ki bo v neposrednem prenosu zazvenel tudi na našem programu in premiero predstave Dišeče skrivnosti v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ter se posvetili še strokovnemu srečanju založnikov otroške in mladinske književnosti B2B, ki ga je na frankfurtskem knjižnem sejmu organizirala slovenska Javna agencija za knjigo.

Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli postoriti, pa vse prepogost stres, ki se je v covidnem obdobju le še poglobil, vse to nedvomno zelo slabo vpliva na kakovost spanja. Poleg tega našemu spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos svojega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Med spanjem se v naših možganih dogaja marsikaj ključnega.

"Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje," našteva koristi spanja nevrologinja in nevrofiziologinja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Brez zadostne količine spanja bomo denimo tudi veliko slabše zaznali, koliko hrane pravzaprav potrebujemo.

"Spremeni se nam izločanje grelina in leptina, hormonov, ki nam uravnavajo apetit. Postanemo bolj lačni in obenem nimamo, ko se najemo, občutka sitosti. Tako postajamo bolj debeli."

Pandemija nespečnosti in napačna raba uspaval.

Težave s spanjem so se v času pandemije covida-19 še močno poglobile.

"Tako visokih odstotkov nespečnosti kot lani, do 30, celo do 40 odstotkov nespečnih, nikoli v zgodovini nismo imeli," poudarja dr. Dolenc Grošelj.

A strokovnjakinja, ki je med drugim tudi soavtorica evropskih smernic za zdravljenje kronične nespečnosti, opozarja, da uspavala niso pravi odgovor za nastale težave. Žal se vse prepogosto skuša težave rešiti prav z zdravili, saj so v Sloveniji uspavala najbolj predpisana zdravila za centralno živčevje.

Več o koristih spanja, zdravljenju motenj spanja ter o najnovejših spoznanjih o vplivu cirkadianih genov v pogovoru z dr. Lejo Dolenc Grošelj. Vabljeni k poslušanju.

V Muzeju moderne umetnosti Louisiana v mestu Humlebak na Danskem sta 20. maja nastopila Godalni kvartet Pavla Haasa, ki ga sestavljajo violinista Veronika Jarušková in Marek Zwiebel, violistka Luosha Fang in violončelist Peter Jarušek, ter pianist Boris Giltburg. Glasbeniki so izvedli temeljni deli komornega repertoarja, Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 Johannesa Brahmsa in Klavirski kvintet št. 2 v A-duru, op. 81, Antonina Dvořáka.

Fotografija se je že zgodaj zgledovala po slikarstvu, sledila je na primer portretnim konvencijam. Da je v njej nekaj umetniškega, je poudarjal že Gaspard-Félix Tournachon, znan z vzdevkom Nadar, ki je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture. Podobe teh sijajno izrišejo čas političnih in družbenih sprememb ter nastopa modernizma v Parizu, so poudarili ob potujoči razstavi Nadar – portretne mojstrovine, ki jo je skupaj s partnerji pripravil muzej Jeu de Paume v Parizu, in je zdaj na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Ljubljansko predstavitev je podprl Francoski inštitut v Sloveniji, fotografije pa so po zaslugi Galerija Matice srpske iz Novega Sada pospremljene še z duhovitimi Nadarjevimi besedili. Na enainštiridesetih fotografijah najdemo med drugim pesnika Charlesa Baudelairja, skladatelja Giuseppa Verdija in slikarja Édouarda Maneta. Nadar, inovator in avanturist, je kot prvi z balonom leta 1858 iz zraka fotografiral francosko prestolnico. Jules Verne, ki ga je prav tako portretiral, je tega cenjenega pariškega fotografa celo vzel za navdih za glavnega junaka knjige Potovanje na luno, pove dr. Andrej Smrekar.

"Rad imam zemljo, kmetije, naravo, reke, vse to, kar je Bela krajina ... njeno mehko in lepo pokrajino, breze in praprot ... pa vodo, ogromno vode. Vsi moji spomini na Belo krajino iz otroštva so nežnih barev. Zelenkaste, modrikaste, prosojne, pridušene. Rdečkasta barva belokrajnske zemlje. Pa bela debla in svetlo zelene krošnje brez. Kot bi jih naslikal kakšen francoski slikar, recimo Matisse."

Rac bere Raca.
Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Osrednja točka nocojšnjega koncerta bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa, za mnoge temeljno delo skladateljevega opusa. Slišali ga bomo v predelavi Heinricha Poosa za dva solista, zbor, dva klavirja in pavke.
Po mnenju dirigenta Holgerja Specka je to eno izmed najbolj tolažilnih glasbenih del nasploh, ki mu bo za uvod dodal še Pogrebni spev, op. 13 prav tako spod Brahmsovega peresa.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta ansambla Vox luminis in Freiburškega baročnega orkestra ter programa Te Deum x 4.
Na posnetek, ki je nastal 26. septembra v Palači lepih umetnosti v Bruslju, so se namreč ujele slavnostne kronanjske skladbe. Najpogosteje so skladatelji za slovesnosti ob kronanjih segali po hvalnici Te Deum, redkeje, npr. v Händlovem primeru, pa tudi po psalmskih besedilih.
Omenjena ansambla sta vzela za primere Händlove kronanjske antheme,
Te Deum Antonia Caldáre,
Concerto grosso št. 8/Coronatio augusta Georga Muffata
in Te Deum Michela-Richarda de Lalanda.
Nocoj bomo predvajali zadnji dve deli.

Zbirka Iztoka Geistra Levitve je prejela nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko leta 2001, njena poglavitna tema pa so biološki pojavi, ki jih je avtor zapisal v obliki razpuščenega pesniškega verza. Tako fotosinteza, kot bomo slišali, postane nekaj dramatičnega, mladi list nekaj liričnega, razmislek o njegovi lepoti pa filozofija.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.