Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V ponedeljkovem jutru in na začetku novega delovnega tedna: ubesedeno spraševanje o najlepšem čustvu: zaljubljenosti. V pesmi Ana Svetel, tudi pisateljica, razmišlja, kaj se dogaja zaljubljenemu človeku. In kaj sledi.

Na sporedu:
- Sir Edward Elgar: Salut d'amour – Pozdrav ljubezni, op. 12
- Jacques Offenbach: Musette za violončelo in klavir, op. 24
- Ralph Vaughan Williams: Fantazija na temo Thomasa Tallisa
- Franz Liszt: Po prebiranju Danteja, sonata quasi una fantasia
- Antonin Dvoržak: Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta'
- Louis Moreau Gottschalk: Seviljski menuet – capriccio za klavir, op. 30
- Richard Wagner: Siegfriedova vožnja po Renu iz opere Somrak bogov
- Darius Milhaud: suita iz scenske glasbe k igri Popotnik brez prtljage, op. 175b

Emil Adamič se je rodil na božič leta 1877 na Dobravi pri Ljubljani, iz katere izhaja njegov rod. Družina se je čez dve leti preselila v Ljubljano in kmalu se je začel glasbeno in osnovnošolsko izobraževati – oboje pri sv. Petru, pri katerem je bil njegov oče učitelj in organist. Tako se je začela glasbena pot Emila Adamiča, kot uvod v njegovo glasbo pa predstavljajo skladbe Spominski listi, Zapuščena, Kregata se baba in devojka in suita Iz moje mladosti.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ena od poglavitnih nalog raziskovalcev morskih habitatov je spremljanje, v končni instanci pa razumevanje in razlaga njihove ekologije, torej vzajemne odvisnosti živih bitij, ki živijo v njih. Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, so nedavno na Morski biološki postaji NIB Piran predstavili zbornik študij o ogroženih morskih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na Vzhodni obali ZDA, plod več kot dvajsetletnega sodelovanja raziskovalcev iz ZDA, Italije, Hrvaške in Slovenije. Uredili so ga dr. Jadran Faganeli, dr. T.C.Malone in sogovornica, priznana morska biologinja, dr. Alenka Malej, nekdanja direktorica MBPP. Pogovor je predvsem pokazal, kako prepleten je vpliv različnih okoljskih dejavnikov na obalne ekosisteme, na katere še najbolj vplivajo dejavnosti sodobne civilizacije potrošništva.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili saksofonistko Betko Bizjak Kotnik, eno najbolj uveljavljenih in največkrat nagrajenih slovenskih glasbenic. Saksofonistka Betka Bizjak Kotnik je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Matjažu Drevenšku, izpopolnjevala pa se je na Narodnem regionalnem glasbenem konservatoriju v Lyonu v Franciji pri Jean-Denisu Michatu, kjer je prejela zlato medaljo in prvo nagrado za izvajanje. Leta 2005 je končala specialistični študij saksofona v Ljubljani pod mentorstvom Matjaža Drevenška. V njeni izvedbi bomo poslušali skladbe za solistični saksofon in za komorne zasedbe z različnimi glasbeniki od dua do kvarteta: Solo iz Suite za altovski saksofon in klavir Pavla Šivica, Divertimento za altovski saksofon in klavir Rogerja Boutryja, skladbo Dan za dnem za dva altovska saksofona Urške Pompe in skladbo Rasch Franca Donatonija za kvartet saksofonov. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti.

Prišli smo do konca sklopa oddaj, posvečenega Donu Ellisu in njegovim nadvse edinstvenim »godbam«. Za konec smo izbrali še štiri posnetke s koncerta, ki je pred pol stoletja potekal v sloviti dvorani Fillmore v San Franciscu, v dvorani, kjer se je rojeval predvsem rock. Slišali boste, kako je k temu prispeval tudi The New Don Ellis Band pod vodstvom Dona Ellisa v skladbah Salvatore Sam, Antea, Old Man's Tear in Great Divide.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Mednarodno tekmovanje Antonina Dvoržaka - Concertino Praga prirejata češka Akademija za glasbo in Češki radio in je namenjeno različnim sestavom ter inštrumentalistom, discipline pa se po navadi ponovijo na tri leta (godala in klavir - trobila in pihala - komorne zasedbe). Letos je zaradi izpada v covidnem letu izjemoma potekalo dvojno tekmovanje, tako so se na 55. tekmovanju pomerili glasbeniki združeni v komorne zasedbe in solisti (pianisti in godalci), pri čemer se na solističnem tekmovanju vsi glabeniki pomerijo skupaj, ne glede na inštrument, ki ga igrajo. Letos so žirijo v predizboru najbolj prepričali 3 pianisti in en violinist, tako so na sklepnem koncertu solističnega dela tekmovanja s Simfoničnim orkestrom praškega radia in dirigentom Vahanom Mardirossianom nastopili pianisti Ryan Martin Bradshaw, Jan Schulmeister in Ildiko Rozsonits ter violinist Mark Anthony Lewin.
V prvi oddaji bomo slišali Koncert za klavir št. 1 v g-molu, op. 25 Felixa Mendelssohna Bartholdyja v izvedbi slovaške pianistke Ildikó Rozsonits ter Koncert za violino v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa v izvedbi nemškega violinista Marka Anthonyja Lewina.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Skladatelj Jurij Mihevec je večino svojega življenja živel in deloval v tujini. Na tuji zemlji – na posestvu svoje učenke, grofice Vaucouleurs v kraju Mennecy blizu Pariza, kjer je prebil zadnje desetletje svojega življenja – je leta 1882 tudi umrl. Bil je torej eden tistih nadarjenih domačih glasbenikov, ki so si v življenju zgradili uspešno glasbeno kariero v tujini, a v domačem glasbenem življenju niso pustili trajne sledi.
Preživljal se je večinoma kot pianist in pedagog. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je sprva študiral pravo. Študij je proti želji svojih staršev kmalu obesil klin in se v celoti predal glasbi. Leta 1846 je odšel v Pariz, kjer je nadaljeval svoje uspešno delovanje na mnogih področjih, tako poustvarjalnem, pedagoškem, kot skladateljskem. Bil je mojster romantično obarvanega salonskega sloga, ki se zrcali v njegovih številnih, pretežno klavirskih delih. Poleg cele vrste klavirskih miniatur je zložil več danes pozabljenih in širše zastavljenih del, kot so spevoigre, kantate in celo klavirski koncert.

Rac bere Raca.
"...In sem šel do vojakov, ki sta takrat samo nepremično stala, nista imela menjave. Približal sem se prvemu in videl, da me opazuje, seveda se ni premikal, ker se ni smel. Ko sem bil samo še nekaj metrov stran od njega, sem se obrnil, slekel hlače in mu pokazal nago rit. Ništa, niti trenil ni. Bil sem kar malo razočaran, ampak nisem popustil in sem se lotil še drugega..."

Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Dr. Lilijana Žnidaršič Golec je arhivistka za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentka za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani. Njen esej Humanizem Primoža Trubarja, katerega glavnino smo tokrat izbrali, je bil objavljen v reviji Ars et humanitas leta 2010. Vmesne glasbene vložke je pripravil Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz moteta Ecce quomodo moritur iustus Jacobusa Handla Gallusa v priredbi za trobilni kvintet Andreja Missona in v izvedbi članov Trobilnega kvinteta Contrast. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Lidija Hartman in Ivan Lotrič.

Simfonični večer s Češko filharmonijo pod vodstvom Tomáša Netopila in z nemškim violinskim virtuozom Christianom Tetzlaffom predstavlja program:
Zdenek Fibich: Vihar, op. 46 - simfonična pesnitev
Josef Suk: Fantazija za violino in orkester v g-molu, op. 24
Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27

Eno zgodnjih, a nikakor programsko prezrtih radiofonskih del /1960/, saj gre za klasiko slovenske umetniške radiofonije. Zamišljeno je bilo kot izziv takrat novemu mediju, da na velikih proznih stvaritvah utemelji nove izrazne možnosti radia. Ob realizaciji projekta so se zbrali tedanji najvidnejši radijski ustvarjalci. Prirejevalec Cankarjeve povesti
se gotovo uvršča med tiste, ki so se izzivu predali z vsem ustvarjalnim entuziazmom. Prva nagrada na jugoslovanskem radijskem festivalu Ohrid 1961 to samo še potrjuje; sledil ji je širši mednarodni uspeh: besedilo Mejakove priredbe so uprizorili še na osmih evropskih radijskih postajah, v treh so uporabili izvirno glasbo Marjana Vodopivca.

Avtor besedila: Ivan Cankar\t
Avtor besedila (pesem o Šimnu Sirotniku): Cene Vipotnik \t
Avtor priredbe: Mitja Mejak \t
Režiser: Mirč Kragelj
Dramaturg: Emil Smasek\t
Avtor glasbe: Marijan Vodopivec
Mojster zvoka: Dušan Mauser
\t
Šimen Sirotnik: Stane Sever\t
Osojniški župan: France Prelestnik\t
Prisojniški župan: Stane Potokar\t
Prisojniški birič: Jurij Souček\t
Osojniški birič: Nace Simončič\t
Pisar: Jože Zupan\t
Sodelovali so še igralci: Maks Bajc, Anton Homar in Boris Kralj

Traja: 47'25''
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana v aprilu 1960.

Zbirka Moderni klasiki (pri Cankarjevi založbi) je v minulih letih (in dobrih dveh desetletjih) obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto odličnih pripovednih del. Eno izmed njih je zagotovo roman Molitev za Katarino Horowitz Arnošta Lustiga. V Literarni nokturno smo uvrstili odlomek, ki pripoveduje o Judih, ki verjamejo, da bodo trgovali z nacisti - da si bodo s plačilom kupili svobodo oziroma odhod iz nacistične Nemčije. Nikar ne zamudite.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.